Zapri
Iskanje

Zimske zasaditve – kreativno in živo za ledene dni [FOTO]

Za vas piše:
Matic Sever
Objava: 01. 12. 2021 / 00:30
Čas branja: 6 minut
Nazadnje Posodobljeno: 01.12.2021 / 13:17
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Zimske zasaditve – kreativno in živo za ledene dni [FOTO]

Zimske zasaditve – kreativno in živo za ledene dni [FOTO]
Za vse željne zelenja v hladnih mesecih je na voljo kar nekaj ustvarjalnih rešitev. FOTO: Matic Sever.
Vrtnarska sezona se s koncem jeseni bolj kot ne izteče, vsaj njen glavni del. V resnici pa smo pravi ljubitelji rastlin in kakovostnega bivalnega okolja z zelenjem povezani tudi pozimi.

Članek je bil najprej objavljen v reviji Praznična (4/2020).

Predvsem v zadnjih letih, ko je bilo veliko zim golih, je še kako prijalo, če je pogled na temno pokrajino razvedrila kakšna cvetlica na okenski polici.

Ustvarjalci balkonskih zasaditev se po tem razlikujejo v dveh pomembnih lastnostih. Prvi se z vsem srcem in energijo predajo bujni poletni predstavi, ko se cvetlična korita šibijo pod mnogobarvnim cvetjem, jesen pa pri njih ne odnese le listja z dreves, pač pa tudi cvetlična korita z oken. 

Drugi pa zaradi različnih razlogov, predvsem zaradi pomanjkanja časa za zalivanje, opuščajo rabo cvetličnih korit in loncev. Tako ene kot druge nagovarjam k zimskim zasaditvam.

Poudarimo letni čas

Pozimi, ko si narava privošči tako potreben čas za počitek, nam manjka nečesa živega. Ob tem naj dodam, da sem pristaš poudarjanja letnih časov in sem po svoje kar vesel, da razen na obali pri nas ciklame in nekatere druge bujne barvite lončnice ne prezimijo na prostem. 

Zimo je po mojem mnenju treba okrasiti z občutkom in uporabiti ravno toliko rastlin in barv, da nas razvedrijo, ne pa popeljejo na karibsko zabavo. (Matic Sever) 

Tudi vsi izgovori, da ni časa, tu praktično padejo v vodo. Pozimi zalijemo le tu in tam, ko se substrat res izsuši, kar lahko pomeni tudi le enkrat na mesec, odvisno od temperatur. 

V celinskem podnebju smo z izborom precej omejeni. 

Jeseni je na voljo veliko različnih malih zelenih ali cvetočih grmičkov, a že pri resah in vresah je kar nekaj takih, ki redko prezimijo. Tako se lahko naša zelena kreacija ob prvi hujši zmrzali sprevrže v klavrn kup ležečih rjavih poganjkov in listov. 

Pri izboru se torej vsaj v glavnini posvetimo prezimnim rastlinam, če pa bo tu in tam kakšna, ki je bolj »rizične« narave, pa tudi ne bo hudega, tisto sadiko ali dve bomo že zamenjali. Vse toplejše zime vendarle kličejo po malih eksperimentih.

Oglejte si tudi knjigo Trajnice za slovenski vrt, v kateri so zbrani primeri zasaditev, prilagojeni slovenskemu okolju ter podnebju, in nasveti za pravo izbiro trajnic glede na rastišče, sajenje in oskrbo. 

Pomembni so tudi cvetlični lonci

Zimske zasaditve v resnici niso samo zimske. Največkrat so jesensko-zimsko-pomladanske. Če je izbor dober, z njim pokrijemo skoraj tako dolgo sezono, kot jo pokrijejo poletne zasaditve, ki okna, balone in terase krasijo od maja do septembra ali celo oktobra. Od cvetočih rastlin za tovrstno rabo prevladujejo mačehe. 

Odlična izbira za cvetov željne, saj jeseni cvetoče sadike v hujši zimi naredijo kratek premor, s prvimi otoplitvami, ki so ob oknih in stenah še bolj tople, pa znova vzcvetijo in obarvajo naše življenje. Njihova doba cvetenja se izteče ravno v maju, ko že nakupimo in sadimo poletne sezonske rastline.

Če smo torej povsem iskreni, lahko zaključimo, da so zasaditve za hladno polovico leta vsaj enakovredne poletnim, če ne celo pomembnejše. Je pa na koncu vedno tako, da je prav, da vsak prisluhne svojim željam in potrebam.

Za vse željne zelenja v hladnih mesecih je na voljo kar nekaj ustvarjalnih rešitev. Ker je nabor rastlin omejen, je zelo pomembno, da razmislimo tudi o cvetličnih posodah. Včasih lahko že z eno samo enostavno rastlino in nekaj zanimivimi lončki dosežemo zavidljive rezultate. 

Pozimi ne potrebujemo živžava, pač pa le nekaj spodbude in prijetnega očesu, da bomo laže počakali na pomlad.

FOTO: Matic Sever.

Zlahka se odpovemo cvetovom, saj je med zimzelenimi grmovnicami za v lonce na voljo kar nekaj pisanolistnih. Tak je grmasti jetičnik s kremno rumenimi listi. Če si privoščimo večje rastline, bo že tak trio s temno zeleno bodiko, Ilex crenata in kalocefalus, Calocephalus brownii, ustvaril privlačno sliko. Kalocefalus sicer v notranjosti države v zavetnih legah le redko prezimi, a če imamo take lonce pod napuščem na suhem, bo zdržal dolgo. Še bolje ga je povsem zasušiti in bo v suhi obliki povsem obdržal svetlo sivo barvo. 

FOTO: Matic Sever.

Dandanes je marsikje na voljo že lep nabor miniaturnih sadik iglavcev. Čeprav se te skoraj bizarno drobne sadikice zdijo precej neuporabne, jih v ličnih lesenih košaricah lahko aranžiramo v pravi miniaturni zimski gozdiček. Ker so te rastline v zelo majhnih loncih, moramo nekaj več pozornosti nameniti zalivanju, saj se v toplejših in vetrovnih dneh lahko precej hitro izsušijo. 

FOTO: Matic Sever.

Tudi manjše cvetlično korito lahko le s tremi skrbno izbranimi rastlinami lepo okrasimo. Zvezda nasada je pozno jeseni in v začetku zime pernecija, nizka grmovnica, ki je odeta v okrogle rožnate plodove. Ti kasneje porjavijo in odpadejo, a zgodba tega korita ni končana. S prav posebno obarvanostjo bosta prijetno vzdušje vsaj do zmrzali vzdrževali dve pritlikavi grmovnici Coprosma, ki sta novost na našem tržišču.

FOTO: Matic Sever.

Za umirjeno cvetlično skledo smo uporabili beloplodno pernecijo, sorto bršljana z manjšimi srčastimi listi in za svež pridih še večjo sadiko zimzelene homulice z rumenkastimi poganjki, Sedum 'Winter Lemon'. Če nam po tem, ko bo pernecija odvrgla plodove, posoda ne bo več dovolj zanimiva, pernecijo preprosto zamenjamo za kakšno mačeho, nižjo okrasno travo ali spomladansko reso.

FOTO: Matic Sever.

Malce nenavadna, bolj sodobna elegantna rešitev je tudi uporaba sadik zimzelenih praproti. Če pozno jeseni uspemo dobiti manjše lepe sadike praproti, jih tako lahko uporabimo v krajših ali daljših koritih. Tu sem se odločil za sajenje ene vrste praproti v posamezno korito, da še poudarim enostaven pristop. Ideja, ki je vsekakor uporabna tudi za tiste z najmodernejšimi domovi, kjer se cvetoči mešani nasadi morda zdijo povsem odveč. V sprednjem koritu sem uporabil sladko koreninico, zadaj pa jelenov jezik.

FOTO: Matic Sever.

Čeprav malce zamolkle, a še vedno prijetno tople barve jeseni lahko potegnemo čez celotno zimsko obdobje. Tu imamo znova opravka z enostavno kombinacijo treh loncev, kjer je v vsakem posajena svoja vrsta grmovnice. V večjem je skimija, ki je lepa zimzelena grmovnica s kožnato obarvanimi cvetnimi popki, ki se bodo razprli šele konec zime ali v začetku pomladi. Desno je posebna sorta Leucothoe axillaris 'Curly Red' in levo skoraj neverjetna kombinacija črno-rdeče na listih grmička Coprosma, ki žal ni prezimen razen v topli mikroklimi na Primorskem. Namesto coprosma lahko uporabite rdečelistne sorte plazečega skrečnika.


Prebrali ste članek, ki je bil najprej objavljen v reviji Praznična (4/2020). Praznična izide štirikrat letno, njeno vsebino narekujejo letni časi in z njimi povezani prazniki. Zajema iz bogate zakladnice naše zgodovine, kulturne dediščine in krščanstva ter išče navdihujoče zgodbe sedanjega trenutka. Sledite reviji Praznična tudi na Facebooku in Instagramu.



Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh