Tradicionalni Tabor Slovencev po svetu, ki ga je letos že 22. leto zapored organiziralo izseljensko društvo Slovenija v svetu, so začeli z mašo v kapeli Zavoda sv. Stanislava, nadaljevali pa s kulturnim programom v zavodski dvorani. Pečat srečanju so dala ganljiva pričevanja osmih še danes živečih beguncev, ki so bili po vojni še otroci oziroma najstniki, pa se grozot še kako dobro spominjajo. Obujali so spomine na tiste neskončno boleče dni, ki so se neizbrisno vtisnili v njiihove duše.

Nadškof Zore: "Da bi se krvavenje naroda ustavilo"

»Dobrodošli doma!« je zbrane nagovoril nadškof Stanislav Zore, ki je ob somaševanju izseljenskega duhovnika Franca Cukjatija in tajnika Boštjana Prevca daroval mašo. Zbranim slovenskim izseljencem je nadškof Zore zaželel, da bi v dneh, ko so doma, obnovili ljubezen do domovine, poživili spomine in nazaj v svojo drugo domovino odhajali okrepljeni s spominom na zgodovino in sedanjost. »Izročite Bogu tisto bol, ki vas je pognala po svetu. Naj se dotakne src, naj se dotakne ran, da se bodo zacelile,« je dejal nadškof ob razlagi evangelija o ozdravljeni ženi. »Ko se bo Jezus dotaknil ran, bo ostal le še spomin nanje. Rane še bodo, ne bodo pa bolele.« Povabil je zbrane, naj v tem letu spomina prinesejo pred Boga tudi krvavenje naroda, ki se je začelo pred 70 leti in se še do danes ni ustavilo. »Narod bo še krvavel, če se ne bomo mi obrnili na Gospoda, ki prinaša Resnico. Ko bomo sprejeli Resnico, ko je bomo vzeli za svojo, se bo krvavenje naroda začelo ustavljati. Ko bo Resnica dobila domovinsko pravico, se bo krvavenje naroda ustavilo.« Pri tem naj se po besedah nadškofa obračajo na pomoč k Mariji Pomagaj, njeno podobo so Slovenci nesli s seboj po svetu. »Ona je videla ječanje, videla je solze, videla trpljenje naroda, naj prosi za nas!«

Mašo v kapeli Zavoda sv. Stanislava je daroval nadškof Stanislav Zore

Uroš Zorn: »V dvorani sedijo skupaj begunci, njihovi otroci, vnuki in pravnuki«

Tabor se je nadaljeval v veliki dvorani Zavoda sv. Stanislava s kulturnim programom. Predsednik Uroš Zorn je v uvodnem nagovoru dejal, da so letošnjo prireditev posvetili predvsem tistim, ki so morali v begunstvo, da bi si ohranili golo življenje. »Kljub fizičnemu in duševnemu trpljenju, krivicam in ponižanju so znali ohraniti pokončno držo in zrasti v narodov poganjek daleč od domovine.« Po besedah Zorna je tako daleč onkraj oceana vzporedno nastajala nova, demokratična Slovenija, »ki je še naprej gojila vrednote, večkrat neusmiljeno teptane v domovini, skrbno sledila dogajanju in razmeram na slovenskih tleh in se veselila pozitivnih premikov.« Zorn je sklenil, da na srečanju skupaj sedijo begunci izpred 70 let, njihovi otroci, vnuki in tudi že pravnuki, ki »z velikim spoštovanjem sledijo zgledu in naukom svojih prednikov in jih čuvajo kot najdražjo svetinjo in doto za življenje«.

Častno članstvo Oblaku, predstavitev dijakov RAST 44 in monografija fotografa Kocmurja

Po nagovoru je predsednik društva SVS podelil častno članstvo in priznanje za življenjsko delo likovnemu umetniku, kulturniku in avtorju velikih odrskih scen Tonetu Oblaku iz Argentine. Že pred dnevi so v Kregarjevem atriju o delu in ustvarjanju Oblaka odprli razstavo (http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/%C2%BBzapustil-sled-sem-svojih-korenin%C2%AB )

V teh dneh so na obisku v Sloveniji dijaki iz Argentine, RAST 44, predstavili so se z recitacijami in slovensko argentinskimi glasbenimi in plesnimi ritmi.

Program so nadaljevali s temo, kateri so tabor posvetili: 70. obletnici umika čez Ljubelj. Že pred tedni je izšla monografija fotografa Marjana Kocmurja, v dvorani sta jo z besedo in diaprojekcijo predstavila sourednika Tamino Petelinšek in Jurij Emeršič. »Kocmur ni bil vojni fotoreporter, ampak je bil begunec s fotoaparatom,« je dejal Emeršič in dodal,d a si ob fotografijah lahko slovenski povojni eksodus tudi vizualiziramo. Da je Kocmurjev fotografski opus umika čez Ljubelj najobširnejši, je dejal Petelinšek in dodal, da so v knjigi poudarili »traso od Ljubljane, preko Kranja, Tržiča in Ljubelja na vetrinjsko polje«. Petelinšek je povabil slovenske skupnosti v izseljenstvu, naj ohranjajo dokumentacijo, zbirajo fotografije in jim določajo vsebino. »Prosim vas, da na arhivsko gradivo gledate kakor na tistega človeka, ki ga je hranil. S spoštovanjem.«

Pričevalci: »Zapustiti smo morali Slovenijo«

Tabor so sklenili z okroglo mizo, na kateri se je osem Slovencev, ki so se maja 1945 pred smrtjo umaknili v tujino, spominjali časa tik po vojni, ko so šli s starši od doma v begunstvo, od tam pa v tuje dežele. Med pričevalci je bil tudi Ivan Korošec, ki je bil zaprt v Teharjah in se po milosti božji rešil. Pogovor je vodil Jurij Emeršič.

Na okrogli mizi so se dogodkov po vojni spominjali: Milena Ahčin, Julija Podpoj, Jelka Dolinar, Tone Oblak, Ivan Korošec, Milan Keržič in zakonca Starman. Pogovor je vodil zgodovinar Jurij Emeršič.