Ob godu zavetnika Zavoda sv. Stanislava so v torek, 15. novembra, v Šentvidu praznovale vse generacije: učenci in dijaki z učitelji in profesorji so staršem, sorodnikom in prijateljem z besedo, igro, glasbo in filmom pokazali, kaj med letom ustvarjajo. Pred obiskovalci v do zadnjega kotička polni telovadnici OŠ Alojzija Šuštarja so se predstavile vse generacije šolarjev: od najmlajših iz vrtca Dobrega pastirja, osnovnošolcev do gimnazijcev in slušateljev glasbene šole.

Praznovanje so začeli z mašo v šentviški cerkvi, ki jo je ob somaševanju celjskega škofa Stanislava Lipovška, direktorja Zavoda sv. Stanislava Romana Globokarja in drugih zavodskih duhovnikov daroval nadškof Stanislav Zore. Pri pridigi je prepletel tri osebnosti, ki so zaznamovale za Zavod praznični dan: sv. Stanislava, s. Martina, mašo v njegovo čast so izvajali pevci na koru, in Zaheja, moža iz Jezusovega prehoda skozi Jeriho, mož, ki mu je Jezus spremenil življenje, o katerem je govorila božja beseda.Kaj bi odgovorili na vprašanje, kaj je v tem trenutku zanje najbolj pomembno, je vprašal mlade in ugibal odgovor, da verjetno kariera, dokončanje šole, izbira pravega študija … »Ti trije, ki danes stopajo pred nas, se niso odločili za kariero. Zahej je bil karierist, užival je v moči in prigoljufanem denarju, do trenutka, ko je srečal Jezusa. Sv. Martin bi lahko naredil kariero v vojaški uniformi, vse pogoje imel. V nekem trenutku se je odločil, da bo hodil za Kristusom. Sv. Stanislav, njega so namenili za kariero in vsa družina je hotela, da bi postal ugleden naslednik družine, a on se je odločil za Kristusa.« Nadškof je življenje treh svetih ljudi primerjal z današnjim časom, ko se govori le o uspešnosti, učinkovitosti, potrošnji. Nihče pa v družbi ne govori o odločitvi za Kristusa. Ko je šel Jezus skozi Jeriho, je slepcu povrnil vid, garjavemu vrne dostojanstvo. Da naj pomislijo, kolikokrat v vsakdanjem življenju so »Jeriha«, ki izključuje iz družbe, ki odklanja drugačne, je dejal nadškof in prosil mlade, naj ne glede na to, kam jih bo pot vodila, vedno v sebi nosijo hrepenenje po dobrem, hrepenenje po biti človek v pravem pomenu besede, hrepenenje po Jezusu. »Čeprav se bo zdelo, da je Jezus neviden, hrepenite. Ker če bo v vas hrepenenje po njem, boste iskali tudi način, kako priti do njega, kako ga videti.« Danes z vami in za vas prosim sv. Stanislava, je sklenil nadškof Zore, »za čudovito milost trajnega hrepenenja, ne glede na to, v kako temnem svetu živiš v nekem obdobju. Prosim za iskanje, ker ko začneš iskati, kot je rekel sv. Avguštin: ne bi me iskal, če me ne bi že našel. Prosim, da bi odpirali življenje za Boga, za Jezusa Kristusa, da bodo srca odprta za brate in sestre.«

Med mašo sta Mladinski mešani zbor sv. Stanislava Škofijske klasične gimnazije in Komorni zbor Megaron izvajala mašo v čast sv. Martinu, ki je bila zmagovalna skladba natečaja za novo slovensko mašo ob 1700-letnici rojstva sv. Martina Tourskega. Skladatelj maše je Damijan Močnik, ki je pevcem na koru tudi dirigiral.

Damijan Močnik je na koru dirigiral pevcem, ki so izvajali novo mašo v čast sv. Martinu

Po maši so se preselili v telovadnico OŠ Alojzija Šuštarja, kjer je bila slavnostna akademija. Slavnostna govornica je bila profesorica Vlasta Doležal Rus, kot profesorica glasbe in več let ravnateljica glasbene šole povezana z Zavodom od ponovne ustanovitve. Ob koncu nagovora ji je nadškof Zore izročil odlikovanje ljubljanske nadškofije za delo na področju šolstva in za širjenje krščanskih vrednot v družbi. Ob glasbenem in igranem programu sta nadškof Zore in direktor Roman Globokar podelila javne pohvale in častne listine zlatim maturantom, najboljši so se vpisali v zlato knjigo škofijske klasične gimnazije. Skoraj dve urni program akademije, na katerem je nastopilo prek tristo učencev in dijakov, so sklenili združeni zbori Zavoda s Hvalnico, skladatelja Primoža Bratine.

Učenci, dijaki, profesorji, starši in sorodniki do do zadnjega kotička napolnili veliko športno dvorano OŠ Alojzija Šuštarja.



Nadškof je podelil častne listine zlatim maturantom


Profesorica in nekdanja ravnateljica Vlasta Doležal Rus je v slavnostnem nagovoru nizala prispodobe iz sveta umetnosti in velikih glasbenih imen.