Na god sv. Marije Favstine Kowalske, 5. oktobra, vam v branje priporočamo njen temeljit življenjepis z naslovom Sestra Favstina Kowalska: Življenje glasnice Božjega usmiljenja, ki ga je napisala zgodovinarka Ewa K. Czaczkowska in je nujno dopolnilo za razumevanje dnevnika sv. Favstine, svetnice božjega usmiljenja.

Papež apelira na vse, da smo usmiljeni, meni p. Tomaž Podobnik, avtor spremne besede. Sv. Favstina Kowalska je o Božjem usmiljenju govorila drugim in ga tudi sama živela, zato je postala svetnica.

Knjiga po mnenju p. Podobnika želi, da Božje usmiljenje sprejmemo, saj prihaja po Jezusu Kristusu, da nas očiščuje in da nas nato razsvetljuje, da spoznamo, kaj pomeni biti pravi človek in nas spreminja. »Žarki, ki gredo skozi moje srce, naj me spremenijo in pridejo tudi do drugih ljudi v delih, besedah, molitvi, pa tudi v darovanju, trpljenju in medsebojnem služenju,« je želel p. Podobnik. Tako je menila tudi ponižna in skromna Favstina.

Na kratko o Favstini Kowalski

Rodila se je 25. marca 1905 v vasi Glogowiec v pokrajini Lodz na Poljskem,  dokončala je le tri razrede osnovne šole, nato pa kot gospodinjska pomočnica služila pri družinah. Že kmalu je v sebi začutila redovni poklic, a so jo različne redovne družbe odklonile, dokler ni z dvajsetimi leti vstopila v Kongregacijo sester Marije usmiljenja in prejela redovno ime Marija Favstina Najsvetejšega zakramenta. V trinajstih letih redovnega poklica je v različnih samostanih delala v kuhinji, na vrtu in kot vratarica. Živela je globoko mistično notranje življenje, imela videnja, razodetja in izkusila na sebi skrivne stigme. Po naročilu predstojnikov je leta 1934 začela pisati poseben dnevnik z naslovom: »Božje usmiljenje v moji duši.« Umrla je stara komaj 33 let.