Sedmega aprila 2016 bo minilo deset let od korenite »reforme« slovenske cerkvene pokrajine, ki je po takratni odločitvi papeža Benedikta XVI. dobila tri nove škofije v Novem mestu, Celju in Murski Soboti.

Praznično leto ob desetletnici škofije so predstavili škofijski tajnik Janko Pirc, škof Andrej Glavan in dr. Janez Gril.

Časovno sovpadanje rojstnega dneva mesta in škofije

Ob tem jubileju v Novem mestu pripravljajo niz dogodkov, ki bodo od aprila 2015 do junija 2016 (10. junija 2006 je bil umeščen prvi novomeški ordinarij msgr. Andrej Glavan, in to je dan, ko je nova škofija dejansko zaživela) na različnih ravneh spomnili na ustanovitev škofije in njeno dosedanjo rast v »živo občestvo Cerkve«, kot se glasi geslo spominskega leta. Na tiskovni konferenci v torek, 31. marca, so pristojni predstavili njegove glavne vsebinske poudarke, ki seveda niso mogli mimo svojevrstnega časovnega sovpadanja: 7. aprila namreč Novo mesto praznuje rojstni dan (tj. podpis listine o mestnih pravicah in privilegijih iz leta 1365), zato tudi v ustanovitvi novomeške škofije na isti datum marsikdo ne vidi naključja. Škofijsko spominsko leto se tako začenja na 650. rojstni dan mesta, čemur bo posvečena tudi maša v stolnici sv. Nikolaja v sredo, 8. aprila, ob 19. uri. Na slovesnost, ki jo bo zaznamovalo petje zbora Vokalna akademija Jurij Slatkonja s solisti pod vodstvom prof. Aleša Makovca (Mozartova Spatzenmesse), so povabljeni člani občinske uprave in novomeški meščani. Kot je v vabilu zapisal škof Andrej Glavan, želi krajevna Cerkev s to mašo v zahvalo izraziti prošnjo, da bo dolenjska prestolnica tudi v prihodnje na priprošnjo sv. Miklavža deležna ljubeče Božje naklonjenosti in pomoči, in pričakovanje, da »nas praznovanje čim bolj poveže za čim lepše sožitje in v skrbi za blagor in razvoj našega mesta in mlade škofije, ki je sad stoletnih sanj mesta in širše Dolenjske«.

Prvi dogodek spominskega leta pa bo že na veliki četrtek, ko bo novomeški ordinarij med krizmeno mašo dekanom izročil zastave z logotipom praznovanja, ki jih bodo obesili po vseh župnijah novomeške škofije.

Zunanji in duhovni sadov mlade krajevne Cerkve

Kaj želi pravzaprav povedati geslo »živo občestvo Cerkve«? Po besedah škofa Glavana sporoča, da je mlada škofija že dosegla določeno stopnjo prepoznavne občestvene povezanosti, ki mora seveda v prihodnosti še rasti in se poglabljati. Na zunaj se to kaže v številnih ustanovah, ki že dajejo prve sadove (romarsko središče na Zaplazu, Zavod F. I. Baraga, Leničev dom duhovnih vaj, številne konference, študijski dnevi, škofijska Karitas …), vidna pa je tudi duhovna rast. Če so njen pokazatelj zlasti duhovni poklici, je današnji položaj v primerjavi s tistim pred desetimi leti bistveno drugačen: leta 2006 je imela škofija enega bogoslovca, danes osem škofijskih in štiri redovne.



Spravna slovesnost na Zaplazu na Grozdetov dan

A vrnimo se k prireditvam spominskega leta. 30. maja bo na Grozdetov dan na Zaplazu osrednja škofija spravna slovesnost ob obletnici konca druge svetovne vojne. Kot je dejal dr. Janez Gril, koordinator slovesnosti, se krajevna Cerkev pri tem povezuje s civilnodružbeno pobudo Resnica in sočutje, ki si prizadeva za to, da bi »po sedemdesetih letih vzpostavili proces dokončnega slovesa od druge svetovne vojne ter z njo povezane državljanske vojne in povojnega nasilja ter odprli prostor svobodnega, varnega in iskrenega medsebojnega življenja za naše otroke«. Novomeška krajevna Cerkev želi s slovesnostjo na Zaplazu opozoriti na najgloblji temelj sprave: to pa je »odpuščajoča Božja ljubezen, ki zaobjema vse, žrtve in njihove rablje, potomce enih in drugih«. V tem duhu je zasnovano spravno obeležje (arhitekt Matija Marinko), ki bo 30. maja blagoslovljeno v škofijskem romarskem središču: betonski križ, pod njim kamnita posoda, v katero bodo mladi nasuli zemljo in nekaterih krajev, kjer so pred 70 leti trpeli ljudje z ene ali druge strani nacionalnega konflikta, vse pa bo objemal napis Resnica in sočutje.

Škofijska srečanja, simpozij, zbornik, romanja …

Omenimo še nekatere druge prireditve spominskega leta: 17. oktobra letos bo v Sevnem škofijsko srečanje družin, predvidoma aprila 2016 pa škofijsko srečanje mladih; oktobra 2015 pripravljajo znanstveni simpozij, ki bo predstavil zgodovinsko, pastoralno, karitativno, kulturno in širše družbeno vlogo nove škofije (povzetki predavanj bodo umeščeni v privlačen zbornik, ki naj bi izšel nekaj mesecev pozneje); v šestih sobotah v postu 2016 bodo v stolnico sv. Nikolaja romali predstavniki šestih dekanij novomeške škofije; 11. junija 2016 bo predvidoma v športni dvorani Leona Štuklja sklepna slovesnost, ki bo s pričevanji, predavanji, sodelovanjem pevcev in drugih liturgičnih sodelavcev okronala spominsko leto. Zvrstila se bodo tudi – kolikor bodo le dopuščale gmotne možnosti – obnovitvena dela v stolnici (prezbiterij), proštijski kašči (ureditev prostorov za razstavno in muzejsko dejavnost) in proštijski stavbi (selitev stanovanjskih prostorov v obnovljen mansardni del in preureditev dosedanjih stanovanj v prostore za pisarne, arhiv …).

Mlada škofija tako tudi ob desetletnici ostaja polna smelih načrtov, s katerimi se želi čim bolj približati svojim vernim – to pa je bil tudi temeljni namen njene ustanovitve.

Po škofiji še univerza?

Kakšno pa je po desetih letih sodelovanje med škofijo in civilnimi oblastmi? Škof Glavan odgovarja, da je bilo v tem času to zelo odvisno od ljudi, ki so zasedali odgovorne položaje v lokalni skupnosti, vsekakor pa velja ugotovitev, ki jo je nekoč izrekel ugleden Novomeščan, da je za Novo mesto škofija izredna pridobitev, ki bi se ji morala zdaj pridružiti še univerza. Stališče, ki mu pritrjuje tudi novomeški ordinarij.

Fotografije: Bogomir Štefanič