Kakšni so njeni kriteriji, kaj je zloraba in kaj ne, ni pojasnila. Vemo pa, da je za njene vidne podpornike zloraba že, če se zahteva, da se javno obsodijo organizatorji in naročniki medvojnih in povojnih revolucionarnih pobojev, namesto da se jih slavi s poimenovanjem ulic in ploščadi. Da je za Zorana Jankovića zloraba že predlog, da bi tisoči pobitih iz Macesnove gorice in pobiti Romi iz Iškega vintgarja, med katerimi je bilo 25 otrok, dobili grob na ljubljanskih Žalah.

Seveda ni možnosti, da bi udejanjanje zahteve po vsaj simbolni pravici za tisoče pobitih v revolucionarnem nasilju med vojno in več kot deset tisoč pobitih po vojni razdvojilo narod. Le majhen del brezčutnežev bi še častil spomin morilcev in njihovih zaščitnikov. Nevarnost je, da bi se zrušila lažniva mitologija, s katero ponosni dediči Zveze komunistov vzdržujejo svoj primat v javnem diskurzu. Prav oni zlorabljajo dogajanje med drugo svetovno vojno za demagoško politične teme, še več, v javnost so celo p...