Zapri
Iskanje

Zmagoslavno leto rojstva Slovenije

Za vas piše:
Marko Mesojedec
Objava: 28. 04. 2022 / 00:30
Čas branja: 10 minut
Nazadnje Posodobljeno: 27.04.2022 / 07:24
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Zmagoslavno leto rojstva Slovenije

Zmagoslavno leto rojstva Slovenije
Sodelujoči na okrogli mizi (z leve): dr. Tomaž Kladnik, Tone Rode, moderator Franci Donko, dr. Andreja Valič Zver in dr. Aleš Maver. FOTO: Tatjana Splichal
V teh dneh je luč sveta ugledala dobrih 400 strani obsežna slikovna monografija »Zmagoslavno leto – Osamosvojitvena zgodba naše države Slovenije«. Monografija opisuje dogodke v času med 23. decembrom 1990 in 15. januarjem 1992, ko smo si Slovenci izborili samostojno, neodvisno in suvereno državo. V projektu sta združila moči založba Družina in Urad Vlade RS za komuniciranje (Ukom).

Obdobje slovenskega osamosvajanja, avtorje člankov v publikaciji, nastanek monografije in odločitev za ta projekt so na okrogli mizi na Brdu pri Kranju predstavili glavna urednica dr. Andreja Valič Zver, direktor založbe Družina Tone Rode, polkovnik in profesor na mariborski univerzi dr. Tomaž Kladnik, predavatelj antične zgodovine in latinščine na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru dr. Aleš Maver in direktor Ukoma mag. Uroš Urbanija.

Naročila za monografijo Zmagoslavno leto (trda vezava, 414 strani, 39,90 €) sprejemamo na telefonsko številko 01/360 28 28 in na e-naslov: narocila@druzina.si.

Sprva projekt »Na današnji dan«

Direktor Ukoma Uroš Urbanija je na podlagi lastne izkušnje pojasnil, da je še zlasti med mladimi tematika osamosvajanja zelo malo prisotna. »Ko sem svoje otroke, najstnike, spraševal, kdaj so se začeli spopadi za samostojno Slovenijo, niso poznali tega podatka, ko pa sem jih vprašal, kdaj se je začela 2. svetovna vojna, so vsi zelo natančno vedeli. Nekaj je torej narobe tudi z našim šolskim sistemom, da določene stvari otroci zelo dobro poznajo, najpomembnejših pa praktično ne poznajo.«

Direktor Ukoma mag. Uroš Urbanija. FOTO: Tatjana Splichal

Tako je ob 30. obletnici samostojne in neodvisne Slovenije decembra 2020 zaživel projekt »Na današnji dan«, ki je potekal do 15. januarja 2022. Skupina 21 strokovnjakov, sestavljena iz zgodovinarjev, novinarjev, komentatorjev, političnih analitikov in drugih je pripravljala prispevke s poudarki posameznega dne v celotnem letu 1991, ki so bili objavljeni na spletni strani gov.si/slovenija30. Pri tem je nastal zelo kakovosten in vsebinsko bogat presek političnega, družbenega in medijskega dogajanja po dnevih.

Naslovnica monografije. FOTO: Tatjana Splichal

Zmagoslavno leto nadgradnja spletnih prispevkov

Z monografijo so želeli nadgraditi spletne prispevke in jih povezati v skrajšano, a strnjeno obliko, da bi bralec ob njej lahko začutil utrip zmagoslavnega leta. Vsak članek ima uvod, v katerem je našteta večina poudarkov iz spletne objave, v jedru besedila pa so opisani najpomembnejši poudarki. Vsi dnevi so opremljeni s QR kodo, ki bralcu omogoča, da si na spletni strani gov.si/slovenija30 prebere prispevek v izvirni obliki.

Knjiga, ki je izšla v nakladi 2600 izvodov, razkriva številne zakulisne dogodke in procese, bralec pa bo lahko spoznal način delovanja koalicijskih in opozicijskih strank ter posameznih politikov. Avtorji so se pri pisanju prispevkov naslonili na domače in tuje vire, domače in tuje časopise, slovenske časopise iz zamejstva in časopise Slovencev po svetu, ki so izhajali v času osamosvojitve in so poročali o dogajanju v Sloveniji ter o dejavnostih naših rojakov v povezavi z osamosvojitvijo.

Glavna urednica monografije dr. Andreja Valič Zver. FOTO: Tatjana Splichal

Na polici vsakega slovenskega doma

»V življenju vsakega naroda je prav gotovo največji dosežek nastanek nacionalne države,« je poudarila zgodovinarka Andreja Valič Zver, ki se v številnih državnih in mednarodnih projektih ukvarja z obdobjem slovenske demokratizacije in osamosvojitve. »Mi smo lahko stoletja samo sanjali, pisali lepe pesmi in zgodbe, zaradi katerih so bili nekateri tudi zaprti,« je nadaljevala in dodala, da leto 1991 predstavlja leto, na katerega smo Slovenci lahko najbolj ponosni. »Če se pesniško izrazim, je to neke vrste Visoka pesem naroda v letu, ko smo bili enotni, ko smo se na plebiscitu večinsko odločili za samostojno državo in parlamentarno demokracijo.« To je knjiga, ki bi morala najti pot na polico vsake slovenske hiše, med naše zamejce in vse Slovence po svetu, je prepričana Valič Zverova. »Da se iz našega poguma in naše enotnosti iz leta 1991 ter našega zmagoslavja tudi kaj naučimo.«

Predavatelj dr. Aleš Maver. FOTO: Tatjana Splichal

Usodna prelomnica - skrhana enotnost Demosa

Kot se je slikovito izrazil Aleš Maver, monografija prek vsakodnevnega pregleda dogodkov kaže, kako počasi je potekalo trganje popkovine od skupne države Jugoslavije. Na nekaterih področjih se je ta pretrgala prej, na nekaterih pozneje. Mavra je sicer pri delu v projektu zanimalo predvsem, kako smo bili Slovenci v procesu demokratizacije in osamosvajanja Slovenije zares enotni, kako se je ta enotnost kazala in kdaj je bila najbolj močna. Knjiga po njegovem mnenju ponuja zelo jasne odgovore na ta vprašanja. »Gotovo je v določenih odsekih leta 1991 dejansko obstajal čas, ko je bila odločitev za demokracijo in samostojnost Slovenije ter navezavo na evroatlantske povezave tako močno zasidrana v slovenskega človeka, da je tudi politika ni mogla zaobiti. Drugo vprašanje pa je, kdaj je prišlo do tistega preloma, ki ga še danes občutimo, ko se je torej ta enotnost usodno skrhala. Mislim, da se iz te knjige zelo jasno vidi prelom,« je prepričan Maver, ki meni, da je ena večjih tragičnih prelomnic ta, da koalicija Demos leta 1991 ni zmogla preživeti. 

»Demos je nastal kot koalicija treh tradicionalnih demokratičnih političnih taborov, v prvi vrsti konservativnega ali katoliškega, liberalnega in socialdemokratskega. In samo v enotnosti teh treh demokratičnih, predrevolucionarnih političnih taborov, je bilo mogoče izpeljati demokratizacijo in osamosvojitev. Rečemo lahko, da je osamosvojitev uspela na maksimalističen način, česar si verjetno še decembra leta 1990 marsikdo ni znal predstavljati,« je ocenil Maver. Kot je dejal, se je enotnost treh tradicionalnih demokratičnih taborov usodno skrhala v drugi polovici leta 1991, predvsem jeseni, in to knjiga zelo dobro dokumentira. »Če bi Demosova koalicija obstala, bi verjetno tudi na naslednjih volitvah dosegla lepo večino, vendar do tega žal ni prišlo.« Vse to je po Mavrovem mnenju še do današnjih dni vidna dediščina leta 1991.

Polkovnik in profesor dr. Tomaž Kladnik. FOTO: Tatjana Splichal

Ustanovitev slovenskih obrambnih sil

Nasprotnik Slovenije v procesu osamosvajanja je bila Jugoslovanska ljudska armada, močna sila, ki je po besedah polkovnika in profesorja Tomaža Kladnika videla svoj obstanek le v nadaljevanju Jugoslavije, in to v kakršni koli obliki. »Razorožitev Teritorialne obrambe Socialistične republike Slovenije je bil prvi poskus agresije oziroma prvi poskus discipliniranja in onemogočanja Slovenije na poti v osamosvojitev. Vojaška komponenta osamosvojitve je bila zelo močna in tudi zavedanje glavnih akterjev, ministrov Bavčarja in Janše ter predsednika vlade Peterleta, ki so bili potem tudi kreatorji slovenskih obrambnih sil, torej Teritorialne obrambe Republike Slovenije, Policije in civilne obrambe kot novih oboroženih sil, je rezultiralo v ustanovitvi manevrske strukture narodne zaščite. Nastale so nove oborožene sile, ki so presekale to linijo poveljevanja med jugoslovanskim ali slovenskim socialističnim vrhom ter začele ustanavljati Teritorialno obrambo Republike Slovenije, kar je v takratnem slovenskem političnem dogajanju naletelo na zelo velik odpor,« je spomnil Kladnik in dodal, da je priprava oboroženih sil na vojno kljub temu ves čas potekala po legalni poti in kontinuirano, od spremembe ustave v republiški skupščini, iskanja možnosti služenja nabornikov v slovenski teritorialni obrambi, ustanovitve teritorialne obrambe, ki je bila podrejena slovenski demokratično izvoljeni oblasti, do oblikovanja oboroženih sil, ki so se urile v obeh učnih centrih.

Del širše ekipe, ki je sodelovala pri nastanku monografije. FOTO: Tatjana Splichal

Slovenci nismo bili lačni in žejni

Kot je poudaril Kladnik, v času osamosvajanja Slovenci nismo bili lačni ali žejni, tudi sicer je država delovala normalno. »Jugoslovanska armada ni dosegla končnega cilja, torej zavzetja mejnih prehodov, eliminacije državnega vodstva Slovenije in vzpostavitve marionetne oblasti. Teritorialna obramba oziroma oborožene sile Slovenije so, kljub temu da so bile v podrejenem položaju, uspele s spretnimi in taktičnimi manevri in z delnimi zmagami doseči ta premirja, ki so pomagala, da se je oboroženi napad sorazmerno hitro končal. Ocenjujem, da so priprave na oboroženi spopad in nezanikanje možnosti, da do oboroženega spopada lahko pride, v bistvu prispevali k temu, da nas niso presenetili,« je dodal.

Obiskovalci okrogle mize na Brdu pri Kranju. FOTO: Tatjana Splichal

»Vsi načrti so bili pripravljeni, tudi o tem se malo ve. K takratnemu notranjemu ministru Igorju Bavčarju so prihajali direktorji, recimo Petrola in Zavoda za blagovne rezerve. Vse je bilo treba pripraviti in vse je bilo pripravljeno, tudi vojaški načrti. V lanskem letu smo med drugim obeležili nastanek ožjega jedra vojaške in policijske skupine, ki je delovala s polno paro od marca 1991 naprej z Miranom Bogatajem, Janezom Janšo in Igorjem Bavčarjem na čelu. Šlo je za celo skupino ljudi, ki se je ukvarjala z vojaško in policijsko platjo naše osamosvojitve. To so manj znane stvari,« je izpostavila Valič Zverova in dodala, da na površje prihajajo novi dokumenti in nova pričevanja. »Vse to bomo še spoznavali in naše znanje se bo še nedvomno dopolnjevalo.«

Direktor Družine Tone Rode v pogovoru z Andrejo Valič Zver. FOTO: Tatjana Splichal

»Moja dežela je naša država«

Za založbo Družina sodelovanje pri nastajanju knjige ni bilo samoumevno. »Z različnimi publikacijami smo že obeležili 30-letnico Slovenije, a ko smo videli, kakšno zgodovinsko vrednost ima vse to zbrano gradivo, smo pristopili k projektu. Kot založba želimo biti blizu ljudem. Vedno, tudi v težjih časih, smo bili blizu ljudi, ki niso imeli glasu,« je odločitev za pristop k sodelovanju pojasnil direktor Družine Tone Rode. Želja je bila ustvariti bralcu prijazno in vabljivo knjigo s čustveno komponento, ki bo našla svoje mesto v vsakem slovenskem domu. Ob tem je ocenil, da še vedno mnogo Slovencev razume Slovenijo kot mojo deželo, zato je izrazil željo, da bi ob branju te knjige dosegli, ko bi vsak lahko rekel: »Moja dežela je naša država.« Upa, da bo našla svoje mesto tudi v šolskih knjižnicah, obenem pa se mu zdi nujen prevod v angleški jezik, da bomo zmagoslavno leto lahko približali tujcem, ki bi se radi seznanili z našo bližnjo zgodovino.

Vodja marketinga pri Družini Manica Ferenc in moderator okrogle mize Franci Donko. FOTO: Tatjana Splichal

Misli znanih Slovencev in njenih podpornikov

Knjigo dopolnjujejo tudi fotografije slovenskih naravnih in kulturnih spomenikov ter množičnih dogodkov, ki simbolno ponazarjajo lepoto naše domovine in enotnost njenih prebivalcev, bogatijo pa jo tudi izjave in misli znanih ljudi, kot so misijonar Pedro Opeka, zakonca Štremfelj, podjetnik Ivo Boscarol, športnika Tina Miza in Primož Roglič ter drugi, ki z bralci delijo svoj pogled na Slovenijo, kakšen odnos imajo do nje in česa si želijo na njeni nadaljnji poti. »Ti posamezniki so ponosni na svojo domovino, edino domovino, ki jo imamo. Mislim, da se mladi lahko od njih veliko naučijo,« je prepričana Valič Zverova, ki je opozorila tudi na vlogo slovenske diaspore in pomen mednarodne podpore, ki jo je uživala Slovenija na poti do osamosvojitve.

Pri tem je eno ključnih vlog odigral Sveti sedež. Ne gre pozabiti naklonjenosti papeža Janeza Pavla II. mladi Sloveniji, ko je ob njenem obisku leta 1996 ogrel srca Slovencev z naslednjo mislijo, ki jo najdemo tudi v monografiji: »Pogosto sem slišal pohvalne besede o Sloveniji, v teh dneh pa sem lahko osebno izkusil prisrčnost vašega naroda in njegovo globoko vero in neomajno zvestobo. Odkrival sem tudi lepote vaše domovine, njene gore, griče in zelene livade. Naj Bog blagoslovi to deželo.«

Članek je objavljen v novi izdaji tednika Družina (17/2022).

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh