Dolgoletni misijonar na Madagaskarju Tone Kerin, ki se je pred dobrimi tremi leti zaradi zdravstvenih težav vrnil v Slovenijo, v začetku leta 2024 pa je prevzel vodenje župnije Brusnice, se je sredi letošnjega aprila odpravil na načrtovani tritedenski obisk tega afriškega otoka. 

A ker se po slabih dveh mesecih še ni vrnil, so se med verniki in sodelavci župnije začela pojavljati vprašanja in zaskrbljenost glede njegove (ne)vrnitve v župnijo. Nanje se je v pismu na družbenem omrežju odzval generalni vikar novomeške škofije in začasni upravitelj župnije Peter Kokotec.

Kot je zapisal Kokotec, se zaveda, da župljani ob daljši odsotnosti župnika pričakujejo jasne informacije in urejeno komunikacijo ter zagotovilo, da bo versko življenje lahko teklo naprej.

Generalni vikar Škofije Novo mesto in začasni upravitelj župnije Peter Kokotec. FOTO: Bogomir Štefanič

Kerinov odhod na Madagaskar je bil sprva predviden za dobre tri tedne. »Želel se je vrniti čim prej, zato odhoda ni posebej poudarjal in ga ni želel postavljati v ospredje. Pastoralne obveznosti je za čas svoje odsotnosti zaupal gospodu Florijanu Božnarju, da bi bilo opravljeno tisto, kar je bilo nujno potrebno,« je zapisal generalni vikar.

Tone Kerin je prevzel vodenje brusniške župnije januarja 2024. FOTO: Tatjana Splichal

Ob Kerinovem prihodu na otok, kjer je v preteklosti dolga leta misijonaril, se je po Kokotčevih besedah pokazalo, »da so tam razmere bistveno težje, kot je bilo mogoče pričakovati. Zaradi nepredvidenih in nujnih obveznosti je moral svoje bivanje in delo na Madagaskarju podaljšati. Koliko časa bo še ostal tam, v tem trenutku še ni mogoče natančno povedati. Z njim smo v rednih stikih, pastoralne naloge pa se sproti usklajujejo. Ob tem vsi skupaj ostajamo v zaupanju v Božjo previdnost«.

Zakaj novomeška škofija ni takoj posegla v redno pastoralno življenje v Brusnicah? Kokotec odgovarja: »Razlog ni bil brezbrižnost, ampak pričakovanje, da se bo gospod Tone Kerin po kratkem času vrnil. Ko pa je postalo jasno, da se njegova odsotnost podaljšuje, je bilo treba hitro poskrbeti za tekoče pastoralne obveznosti: zaključek veroučnega leta, nadaljevanje priprave na prvo sveto obhajilo, srečanja s starši, krste, poroke, pogrebe, uradne ure in druge pastoralne potrebe. Zdaj je osnovna organizacija postavljena in življenje občestva lahko teče naprej.«

Ob tem se je zahvalil Florijanu Božnarju in Janezu Jesenovcu za njuno pomoč, ki jo v tem času opravljata poleg drugega duhovniškega dela, ki jima je že zaupano. Obenem je poudaril na pomen dialoga. »Župljani, katehistinje in kateheti, starši, pevci, člani ŽPS, ključarji in drugi sodelavci morajo vedeti, kdo je v določenem času odgovorna oseba, na koga se lahko obrnejo in kako bodo potekale pastoralne obveznosti. Tako se lahko izognemo negotovosti, nejasnostim in občutku, da so ljudje ostali brez odgovora.«

Omenjeni dogodek v Brusnicah nas uči, da je duhovnik Božji dar, je v zapisu še podčrtal Kokotec: »Kadar je med nami, se nam morda zdi samoumevno, da so svete maše, spovedi, pogrebi, krsti, poroke, verouk, blagoslovi, pogovori in vse drugo vedno na voljo. Ko pa duhovnika ni, se pokaže, kako veliko pomeni njegova navzočnost. Zato naj ta preizkušnja ne rodi grenkobe, ampak hvaležnost, molitev in večjo odgovornost vseh.«

Misijonar Tone Kerin med Malgaši. FOTO: Arhiv spletne strani Škofije Novo mesto

Kot je še dejal Kokotec, se Kerinovo delo v župniji ni zaključilo in izrazil hvaležnost za vse, kar je misijonar v dobrih dveh letih naredil v župniji. »Hkrati spoštujemo, da se je na Madagaskarju znašel pred nepredvidenimi razmerami, ki od njega zahtevajo dodatno skrb in navzočnost. Njegovo življenje je bilo vedno misijonsko. Madagaskar zanj ni samo oddaljena dežela, ampak kraj, kjer je desetletja daroval svoje duhovništvo, moči, zdravje in srce.«