Poseben mejnik predstavlja leto 1859, ko je bl. škof Slomšek prenesel škofijski sedež iz Št. Andraža v Labotski dolini v Maribor. Prej župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika v Mariboru je postala stolnica.

Nekaj številk: prva omemba župnije nosi letnico 1189, prva omemba cerkve letnico 1248, leta 1885 so stolnico z regotizacijo močno spremenili, leta 1981 je dobila nove orgle. Leta 1978 so v stolnico prenesli Slomškove posmrtne ostanke, leta 1991 so pred stolnico postavili Slomškov kip.

Mariborska stolnica sv. Janeza Krstnika. Foto: Ivo Žajdela

Čez dan skoraj ni trenutka, ko bi bila cerkev prazna

Posebnost stolne župnije gotovo predstavlja nenehno prepletanje župnijskih in škofijskih dogodkov ter sodelovanje župnije z nadškofijo, pove župnik Danijel Lasbaher. »Ker se župnija nahaja sredi mestnega jedra, to predstavlja določene prednosti in tudi pomanjkljivosti. Zelo lepo je videti, koliko naključnih ljudi prestopi prag cerkve. Čez dan skoraj ni trenutka, ko bi bila cerkev prazna. Ob vedno več turistih ne manjka tudi teh, ki prihajajo v cerkev molit. Težavo sredi mestnega jedra gotovo predstavljajo parkirni prostori. Sicer je okrog stolnice parkirni prostor, ki je pa večji del dneva zaseden. Župnijski sodelavci v popoldanskih in večernih urah uporabijo za parkiranje avtomobilov škofijsko dvorišče. V pomladanskih in poletnih mesecih je ob večernih urah v bližnjih ulicah (z gostinskimi lokali) pogosto zelo glasno, kar otežuje obhajanje večernih maš. Župnija kljub mnogim oviram sredi mesta ostaja živa in dejavna. Mnogi verniki iz mesta in obrobja se čutijo pripadne stolni župniji in soustvarjajo življenje v njej. Prednost predstavljajo tudi nekatere ženske redovne skupnosti. Trenutno so aktivno vključene v življenje župnije tri redovne skupnosti, in sicer: Šolske sestre, Marijine sestre in Uršulinke. Njihova navzočnost in delovanje v skladu z njim lastno karizmo je župniji v velik blagoslov.«

Spomenik Anton Martin Slomšek

Bl. škof Anton Martin Slomšek in Božja služabnica Cvetana Priol

Ko govorimo o mariborski stolnici, ne moremo mimo dveh svetniških osebnosti. Najprej je to bl. škof Slomšek, ki ima svoj grob v križevi kapeli. Križeva oz. Slomškova kapela je dostopna za molitev in češčenje praktično čez ves dan. Druga svetniška osebnost, ki je povezana z mariborsko stolnico pa je Božja služabnica Cvetana Priol in ima svoje spominsko obeležje v levi stranski ladji, blizu križeve kapele, kamor je tudi sama rada pogosto zahajala.

Posebno zgodbo ima stolno župnišče – stavba na Slomškovem trgu 20. Nad župniščem je včasih bilo bogoslovje. »V času mojega bivanja v bogoslovju je bilo samo v Mariboru pribl. 45 bogoslovcev, pove župnik. Danes bogoslovja v Mariboru ni več. Del stavbe koristi nadškofijski arhiv, del Teološka fakulteta, preostali prostori pa so namenjeni bivanju študentov.

Molitev na grobu bl. škofa Antona Martina Slomška. Foto: Ivo Žajdela

Stolna župnija vsako leto ponudi program za katehumene

V mestu je zelo težko ustvariti realno statistiko. Po nekih ocenah naj bi župnija štela 7.000 vernikov. Krstov je pribl. 40 na leto, kakšno leto več, kakšno tudi manj. Pogrebov je bilo v minulem letu 49. Verouk obiskuje 75 otrok. Gre za manjše skupine. Že tretje leto zapored so pri prvem obhajilu imeli šest otrok. Nekoliko bolj spodbudna je bila letošnja skupina birmancev, saj je k zakramentu birme pristopilo 26 birmancev. Stolna župnija vsako leto ponudi tudi program za katehumene. Program je namenjen tistim, ki želijo poglobiti vero ali prejeti zakramente uvajanja. Letos se je na zakramente uvajanja pripravljajo 10 katehumenov. Porok so imeli sedem, kakšna pa bo še v jesenskih mesecih. Ob nedeljah so v stolnici štiri maše in ena v cerkvi sv. Alojzija na Glavnem trgu. Nedeljnikov je okrog 400.

Romanje na Koroško. Vir: arhiv župnije

Študentske sobe, v katerih lahko biva do 17 študentov

Stolna župnija ima rednega župnika (Danijel Lasbaher) in duhovnega pomočnika (Janez Vagner). Pomembno poslanstvo, ki ga duhovni pomočnik vrši v stolnici, je spovedovanje. Pri katehezi so v minulem veroučnem letu pomagali trije kateheti in trije animatorji. Katehumene je pripravljala s. Andreja Godnič. Župnija ima redno zaposleno tajnico Ireno Kepe, ki skrbi za pisarniške zadeve, spletno stran in objave na Facebooku, pomaga pri pripravi župnijskega lista in je odgovorna za župnijski študentski dom ter za oddajanje večnamenske (Slomškove) dvorane, ki je primerna za raznovrstne prireditve v centru mesta. Župnija je iz nekdanjega doma ostarelih duhovnikov uredila udobne študentske sobe, v katerih lahko biva do 17 študentov med njihovim študijem na mariborski univerzi.

Karitasovo romanje starejših v Brestanico. Vir: arhiv župnije

Pomemben steber so cerkveni ključarji, ki skrbijo za stolnico

Eden od stebrov pastoralnega dela je gotovo župnijski pastoralni svet, s katerim načrtujejo pastoralno leto ter skupaj iščejo voditelje in sodelavce za izvajanje pastoralnih programov. Drugi pomemben steber so cerkveni ključarji, ki skrbijo za stolnico. Posebej so izkazali svojo pripadnost v času obnove notranjosti stolnice in opravili udarniško prenekatera dela. Trenutno je v župniji tudi sodelavec Filip ki skrbi za Slomškov dom duhovnih vaj v Rošpohu, to je na zelenem obrobju mesta dobre tri kilometre iz centra Maribora, kjer imajo moderen in lep objekt, primeren za duhovne odmike, birmanske skupine in razna srečanja, kjer lahko prenoči tudi do 20 oseb (e-kontakt: slomskov.dom@outlook.com).

Pevski zbor. Foto: Ivo Žajdela

Imajo tri zbore: stolni zbor, družinski zbor Karizma in katedralni zbor

Življenje stolne župnije predstavljajo pastoralne skupine. Trenutno imajo tri zbore: stolni zbor, v katerem sodelujejo pretežno starejši pevci (vodi ga Lučka Fortek), družinski zbor Karizma, ki ustvarja ritmično duhovno glasbo (vodi ga Marija Sedej) ter katedralni zbor, ki večji del pokriva nadškofove maše in nekatere druge slovesnosti (vodi ga Mirjam Strlič). Veliko glasbenikov je tudi med mladimi, tudi oni se občasno povežejo in prepevajo pri maši. Župnija ima izjemne organiste, med drugimi tri profesorje za orgle (Matej Podstenšek, Tjaša Drovenik Adamec, Jernej Mazej) in nekaj nadobudnih talentiranih mladih organistov (Amadeja Juhart, Matic Krevh).

Ministranti z župnikom Danijelom Lasbaherjem. Foto: Ivo Žajdela

Pomembna skupina so ministranti, ki jih je trenutno 25

Glede mladinske pastorale so v stolni župniji zelo dobro zastopani skavti (steg Maribor 1), med katere je vključenih 113 otrok in mladostnikov, 18 skavtskih voditeljev in štirje duhovni asistenti. Ob skavtih je živa tudi skupna mladih animatorjev, ki se srečuje tedensko. Srečanja so sestavljena iz molitve, tematskih pogovorov in druženja. Pomemben del srečevanj je priprava oratorija. Naslednja pomembna skupina so ministranti, ki jih je trenutno 25. Kot skupina se srečujejo enkrat mesečno in imajo voditelja ministrantov. Ker je v stolnici sorazmerno veliko slovesnih maš, so ministranti ena pomembnejših skupin. Včasih so za nadškofove maše prevzeli asistenco bogoslovci, danes pokrivajo vse slovesne asistence stolni ministranti.

Župnija ima dva zakristana

Kar zadeva bogoslužne sodelavce ima župnija dva zakristana, ki skrbita za odpiranje in zapiranje cerkve ter pripravita vse potrebno za obhajanje maš. Živa je tudi skupina svečarjev, ki »svetijo« vsako prvo nedeljo v mesecu pri župnijski maši, pa tudi vse pomembnejše praznike in nadškofove slovesnosti. Za branje Božje besede skrbi skupina bralcev, njihova voditeljica Marjetka Namestnik Rak pripravlja mesečne razporede branja. V velik blagoslov stolni župniji je vrtnarija Urbanek, ki redno skrbi za krasitev cerkve. Za čistočo v stolnici pa skrbi skupina snažilk, ki jih vodi Vera Ternik. Župnija ima tudi nekaj izrednih delivcev obhajila, velikokrat pa pri obhajanju priskočijo na pomoč redovnice. 

Bl. škof Anton Martin Slomšek na vitraju v mariborski stolnici. Foto: Ivo Žajdela

V letošnjem letu sta zaživeli tudi dve zakonski skupini

Aktivna je tudi skupina župnijske Karitas, ki jo vodi Andreja Podjavoršek in skrbi za redno razdeljevanje hrane in čez leto organizira duhovne in družabne programe za starejše, bolnike in invalide. Vsako drugo nedeljo v mesecu pa pripravi tudi t. i. Karitasovo kavico, ko vse župljane povabijo na agape na stolno dvorišče, na druženje in klepet ob kavi in čaju ali soku ter dobrotah, ki jih spečejo sodelavke Karitas. Nedavno so z našimi starejšimi poromali tudi v Brestanico – Slovenski Lurd.

V letošnjem letu sta zaživeli tudi dve zakonski skupini, ki se redno mesečno srečujeta. Obe skupini delata po programu DiŽ (Družina in življenje). Skupina molivcev rožnega venca se vsak delavnik dobiva po prvi maši in ob okoli 7.30 uri moli rožni venec za skupne potrebe in osebne potrebe ter po namenih, za katere prosijo župljani in obiskovalci stolnice v posebnem molitvenem nabiralniku. To skupino vodi Jurij Brodschneider. Župnija ima tudi to milost, da se tu srečujejo tudi Lučke oz. skupina Vera in luč, vsako tretjo nedeljo mesecu imajo ob 15. uri mašo in po njej sproščeno druženje.

Sodelovanje z Mestno občino Maribor je minimalno

»Kar zadeva obisk bogoslužij v stolnici ni opaziti kakšnih velikih sprememb,« pove župnik Lasbaher. »Zdi se mi, da je pri mašah prej kakšen več kot pa manj. Posebnih nasprotovanj s strani prebivalcev mesta nisem nikoli začutil. Priznati pa moram, da je sodelovanje z Mestno občino Maribor minimalno. Župnija je morala v tekočem letu za NUSZ plačati mestni občini 10.202 evrov, podobno tudi prejšnja leta. Kakšnih donatorskih sredstev s strani občine pri obnovi stolnice pa zaenkrat ni bilo.«

Lepo je videti, ko župljani stopijo skupaj in delajo z veseljem

Župnik Lasbaher pove, da so mnogi župljani veliko pripravljeni storiti za župnijo. »Znajo priskočiti na pomoč in se organizirati za najrazličnejša opravila. Nedavno smo imeli župnijski praznik rojstva Janeza Krstnika (24. junija). Po maši je na župnijski ploščadi bila predvidena pogostitev za vse. Pogoščenih je bilo približno 230 vernikov. Sodelavci so se zelo dobro organizirali in pripravili pravo župnijsko praznovanje na prostem. Res je lepo videti, ko župljani stopijo skupaj in delajo z veseljem. Ko so se v stolnici vršila pleskarska dela, sem predlagal, da bi se na župniji vsak dan kuhalo za delavce. Brez posebnih težav so se prijavile družine ter posamezniki in nastal je tedenski razpored kuhanja. Veliko je dogodkov, kjer župljani pokažejo svojo pripadnost: organiziranje zornic, pobožnosti križevega pota, šmarnic, pomoč pri devetdnevnici pred birmo itd.

Bl. škof Anton Martin Slomšek na vitraju v mariborski stolnici. Foto: Ivo Žajdela

Mnoge mlade družine prihajajo na družinske maše

Stolna župnija je zelo prepoznavna po družinskem zboru Karizma, ki ga vodi vsestranska glasbenica Marija Sedej in ki ob ustvarjanju ritmične duhovne glasbe veliko naredi na področju povezovanja družin in posameznikov v župnijsko občestvo. Mnoge mlade družine prihajajo na družinske maše, ker jim je blizu ritmično duhovna glasba, pa tudi zato, ker se čutijo sprejete in zaželene. 

Župnik omeni tudi zanimivost, ki jo je opazil, da večina otrok, ki hodi k verouku, hodi tudi k maši. »Res je, da nas ni veliko, smo pa zvesti. Velika milost za našo župnijo je tudi stalna adoracija Najsvetejšega, ki poteka v mariborski stolnici neprekinjeno že več kot devet let. Za to je najzaslužnejša s. Štefka Klemen, uršulinka, ki s svojimi sodelavkami skrbi za to, da je v kapeli sv. Frančiška Ksaverija vedno dežuren slavilec v Jezusovi družbi.«

Ponosni, da imajo v župniji bogoslovca Danijela Petrica

»Ker imamo v župnišču študentske sobe, skavti svoje prostore in ker v naših prostorih gostuje tudi Univerzitetna župnija Maribor, na našem dvorišču srečujemo res vedno veliko mladih,« pove župnik Lasbaher.

Posebej smo ponosni, da imamo v župniji tudi enega bogoslovca in sicer Danijela Petrica, ki prihaja iz sosednje Hrvaške. Pri nas se je tako dobro počutil, da nas je vzel kar za njegovo domačo faro. Prvič smo se srečali, ko je prišel še kot študent lesarstva v Maribor in je stanoval v našem župnišču, to leto si je vzel tudi kot leto razločevanja. Od letošnjega leta je tudi uradno bogoslovec Mariborske nadškofije, naslednje leto pa se bo iz zagrebškega semenišča prestavil v Ljubljano in nadaljeval študij v ljubljanskem bogoslovju kot naš bogoslovec.«

Bl. škof Anton Martin Slomšek na vitraju v mariborski stolnici. Foto: Ivo Žajdela

V letu 2025 so se lotili obnove notranjosti stolnice

V okviru 800-letnice lavantinske škofije, ki ji bodo praznovali 2028, so se lotili obnove notranjosti stolnice. Obnovo zajema beljenje cerkve, restavriranje oltarjev in nekaterih slik, elektrifikacija z razsvetljavo ter nekaj nujnih popravil na orglah. Obnovitvena dela potekajo po korakih. Skozi poletje so opravili beljenje notranjosti celotne cerkve z izjemo obeh stranskih kapel in namestili novo elektrifikacijo. Za obnovo zbirajo prostovoljne prispevke in donacije. Odzvala so se mnoga lokalna podjetja, pa tudi posamezniki. Dober odziv kaže na to, da stolnica mnogim ljudem veliko pomeni. Župnija je pripravila posebno zgibanko, kjer je obnova bolj podrobno predstavljena. Za nakazila donatorskih sredstev je župnija ponudila več možnosti: tisto najbolj klasično, da lahko posamezniki prinesejo svoj prispevek na župnišče in možnost nakazila na transakcijski bančni račun stolne župnije (TRR SI56-0451-5000-0942-184, sklic SI00 291000) preko položnice ali QR kode.

Ohranjanje slovenske kulturne dediščine po sakralnih objektih ni izključna naloga vernikov

Položnice za donacije lahko pošljemo tudi po pošti na dom, če to nekdo želi in naroči. Nedavno je bil v cerkvi nameščen tudi pos računalniški terminal, ki omogoča brezgotovinsko nakazilo donacij za obnovo preko bančne kartice ali mobilnega telefona. Razposlali so tudi že kar nekaj prošenj za sponzorska in donatorska sredstva na razna slovenska podjetja. »V koliki meri nam bo uspelo obnoviti notranjost stolnice, je seveda odvisno od sredstev, ki se bodo nabrala. V tem trenutku imamo zbranih že 43.500 evrov. Okvirne ocene stroškov, povezanih z obnovo, pa se gibljejo okoli 300.000 evrov. Kandidirali smo tudi na državnem razpisu za obnovo nepremične kulturne dediščine za leto 2026 za dobrih 32.000 evrov, vendar še nismo dobili obvestila o rezultatih razpisa,« pove župnik Lasbaher.

»Trudimo se, da bi javnost bila obveščena o dogajanju glede obnove, tako da bi lahko tudi vsi tisti, ki želijo podpreti obnovo bogate kulturne dediščine, ki se skriva v naši stolnici, imeli možnost podpore projekta s svojo donacijo. Prepričani smo, da ohranjanje slovenske kulturne dediščine po naših sakralnih objektih ni izključna naloga vernikov, ampak širšega družbenega okolja.«

Pripadnost župnijskemu občestvu me tako duhovno kot osebnostno napolnjuje

Katja Urbanek. Foto: Ivo Žajdela

Katja Urbanek, članica ŽPS: Življenje stolne župnije je prav gotovo edinstveno, na eni strani je neposredno vpeto v številna škofijska dogajanja, na drugi strani pa postavljeno v izrazito mestno okolje, kjer se srečajo navade in pobožnosti tako stalnih župljanov, kot duhovnikov ter začasnega občestva. Zelo sem hvaležna Gospodu za možnost sodelovanja v župnijskem dogajanju, kar so mi v zibko položili že starši in stari starši. Sem članica ŽPS, bralka Božje besede in sodelujem v inštrumentalno vokalni skupini Karizma. Posebno mesto med župnijskimi dolžnostmi ima zame krašenje stolnice, v kar je vključena vsa naša družina.

Pripadnost župnijskemu občestvu me tako duhovno kot osebnostno napolnjuje. Navdaja me z veseljem, hkrati pa z veliko mero odgovornosti in ponižnosti do Boga ter soljudi. Vključenost v župnijsko skupnost omogoča povezovanje župljanov v živo občestvo, ki skozi delo v župniji in v sodelovanju z župnikom prepoznava številne talente, si medsebojno pomaga ter se vzpodbuja v veri in zaupanju.

Župnija je polna dobrih ljudi

Gregor Kepe. Foto: Ivo Žajdela

Gregor Kepe, animator na oratoriju: Ministriram in pojem pri mašah, sem animator na oratoriju, pomagam pri verouku in sodelujem pri skavtih. Vesel sem, da lahko s petjem in ministriranjem obogatim mašo. Župnija je polna dobrih ljudi, ki mi s svojo prisotnostjo in molitvijo pomagajo na poti vere. Hvaležen sem, da sem del župnijskega občestva in da lahko pomagam na različne načine. Veliko mi pomeni tudi, da imamo svojega svetnika, blaženega škofa Slomška, h kateremu se lahko vsi priporočamo.

Z veseljem pomagam v župniji

Marjan Gamse. Foto: Ivo Žajdela

Marjan Gamse, ključar: V stolnici sem prisoten že od mladosti, Kot predšolski ministrant sem začenjal to zgodbo že zelo zgodaj. Stanovali smo na Slomškovem trgu, zato je bila prisotnost v cerkvi vsakodnevna. Vso dogajanje je bilo povezano s cerkvijo. Tako je tudi danes, čeprav sem z novo družino na drugem bregu Drave. Pomagam v čistilni ekipi, skrbimo za lep videz znotraj, kot tudi zunaj cerkve in župnišča. S svečarji poskrbimo, da so prve nedelje v mesecu in prazniki slovesni. Ključarji smo v pomoč župniku, da mu vsaj malo olajšamo delo pri skrbi za župnijo. Z veseljem pomagam v župniji. Bogu hvala vsem, ki s svojim delom in molitvijo pomagajo, da naše občestvo živi.

Bogu sem neizmerno hvaležen za vse milosti, ki sem jih bil deležen

Danijel Lasbaher, župnik: Službo župnika opravljam v stolnici polna tri leta. Prej sem bil župnik 11 let na v župniji Maribor – Tezno. Tam sem si tudi nabiral prve izkušnje župnikovanja. Kmalu sem dobil še souprave: najprej župnijo Sv. Barbara v Slovenskih goricah, nato pa župniji Devica Marija v Brezju in Sv. Miklavž ob Dravi. Župnije so si med seboj zelo različne, vsaka je na neki način svet zase. Še posebej pa velja to za stolno župnijo, kjer se prepletajo župnijski in škofijski pastoralni dogodki. Če se ozrem nazaj na prehojeno duhovniško pot, sem Bogu neizmerno hvaležen za vse milosti, ki sem jih bil deležen, pa tudi za vse ljudi, za vse sodelavce, s katerimi sem sodeloval. Prav župljani so tisti, ki so mi pomagali in mi še danes pomagajo, da lahko živim in uresničujem svoje duhovniško poslanstvo. Nemalo je tudi takih vernikov, ki naše duhovniško poslanstvo podpirajo z redno molitvijo.

Župnik Danijel Lasbaher. Foto: Ivo Žajdela

Duhovništvo je poslanstvo, obdano s služenjem

Za dušnopastirsko poslanstvo je vsekakor potrebno, da med menoj in župljani steče določena sinergija, da se medsebojno spoštujemo, drug drugemu zaupamo in strnemo moči za rast Božjega kraljestva. Brez temeljnega zaupanja si ne znam predstavljati svojega duhovniškega poslanstva, ki ga razumem kot neke vrste služenje župniji. 

Nadalje se mi zdi pomembno, da sem kot duhovnik navzoč med verniki pri pastoralnih in tudi drugih opravilih. Da sem z njimi. Ne želim pa, da bi župnijske skupine bile odvisne le od mene in moje prisotnosti. Prav je, da delujejo in živijo tudi takrat, ko me ni.

Duhovništvo je poslanstvo, obdano s služenjem. Zdi se mi prav, da ljudem pokažem tudi svoje šibkosti, svojo nemoč, svojo omejenost. Kot duhovnik in župnik sem skupaj z verniki na poti in se prav tako soočam z vzponi in padci, s trenutki, ko mi uspeva in trenutki, ko sem na dnu. Najpomembnejše je, da svoje duhovniško življenje vsak dan postavljam pred Gospoda.

Maribor, stolnica, Obnova mariborske stolnice, zgibanka, 2025Beti Burger, Osem stoletij nadškofije, tri leta praznovanja, Maribor, škofija, Anton Martin Slomšek, Delo, 10. 10. 2025