Župnijska cerkev sv. Jožefa na Studencih v Mariboru (maja 2024, pred obnovo zvonika). Foto: Ivo Žajdela

Na mestu, kjer stoji današnja cerkev sv. Jožefa na Studencih v Mariboru, je nekoč že stala manjša cerkev sv. Jožefa. Največ zaslug za gradnjo prvotne cerkve je imel takratni mariborski župan Valentin Bevorgo. Iz župnijske kronike, je mogoče razbrati, da so prvotno cerkev postavili okoli leta 1675. Bevorgovi so v letih 1679–1684 z bogatimi darovi olepšali prvotno cerkev, ki jo je leta 1684 posvetil lavantinski škof Frančišek Gašper pl. Stadion. Letnica posvetitve prve cerkve je zapisana tudi na ograji cerkvenega kora. Zato so leta 2024 obhajali 340. obletnico njene posvetitve.

Prvotna cerkev sv. Jožefa je zaslovela v letih 1679–1683, ko je v teh krajih morila kuga. Takrat so se ljudje množično zatekali k sv. Jožefu z molitvami na pomoč pred to boleznijo. Ko je kuga prenehala, so v zahvalo Bogu v cerkvi sv. Jožefa vsak dan darovali mašo.

Župnijska cerkev sv. Jožefa na Studencih v Mariboru, glavni oltar. Foto: Ivo Žajdela

13. april 1698 prvi duhovnik, ki je služboval pri sv. Jožefu

Ker je bila cerkev zelo obiskovana, je bilo kmalu čutiti potrebo po novi večji cerkvi ter ustanovitvi beneficija, ki bi zagotavljal redno službo božjo. Tako so v prvi polovici 18. stoletja najprej ustanovili beneficij. Kronika namreč poroča, da je Bolfenk pl. Sinersberg 13. aprila 1698 v Varaždinu napisal oporoko, s katero je cerkev dobila posest in s tem tudi prve duhovnike, ki so službovali pri sv. Jožefu.

Župnijska cerkev sv. Jožefa na Studencih v Mariboru, glavni oltar, kip zavetnika sv. Jožefa. Foto: Ivo Žajdela

Sedanjo cerkev so pozidali v letih 1726–1728

Na mestu prvotne majhne cerkve sv. Jožefa so v letih 1726–1728 postavili sedanjo cerkev, ki je prav tako posvečena sv. Jožefu in je bila zgrajena v preprostejšem baročnem slogu. Njen tloris ima obliko latinskega križa. Za postavitev te cerkve ima največ zaslug Janez Leverin, tudi večletni župan Radvanja. Čeprav je bila cerkev zgrajena v dveh letih, jo je šele čez 38 let posvetil goriški nadškof Karel Mihael Attems 5. julija 1766.

Župnijska cerkev sv. Jožefa na Studencih v Mariboru, prižnica je delo vrhunskega štajerskega kiparja Jožefa Holzingerja. Foto: Ivo Žajdela

Leta 1920 so cerkev sv. Jožefa prevzeli kapucini

Po prihodu lazaristov 1897 so iz cerkve dve leti kasneje odstranili umetniško dragocen baročni oltar, odličnega mariborskega kiparja Jožefa Strauba. Kip sv. Jožefa, zavetnika cerkve, je izdelal kipar Vurnik iz Radovljice. Istočasno s postavitvijo novega oltarja so položili tudi nov tlak po cerkvi. Po odhodu lazaristov so leta 1920 cerkev sv. Jožefa prevzeli kapucini. Leta 1940 so ustanovili župnijo sv. Jožefa in jo izročili v upravo kapucinom vse do njihovega odhoda leta 2022.

Župnikovi sodelavci pri pastorali (mladinski zbor, ministranta). Foto: Ivo Žajdela

Župnija sv. Jožefa je misijonska župnija

Župnija sv. Jožefa je misijonska župnija. V zadnjih letih zidajo nova naselja. Veliko ljudi se priseljuje od drugod, ker gre za primestno okolje. Župnija šteje okoli 7.000 ljudi.

V letopisu KC v Sloveniji je zapisano, da župnije sv. Jožefa šteje 3.500 vernikov, leta 2023 so krstili 18 otrok, pokopali 32 ljudi, nedeljnikov je pri dveh mašah 200, k verouku hodi 20 otrok, pri prvem obhajilu so bili trije otroci in pet pri birmi, v preteklem letu sta bili dve cerkveni poroki.

Oratorij pri Slomškovem spomeniku leta 2023. Foto: Matjaž Vertuš

Nagovoriti želijo oddaljene, neverne in drugače verne

»Po epidemiji Covid-19 so se mnogi ljudje oddaljili od verskega življenja. Zato iščemo nove oblike oznanjevanja evangelija,« je leta 2024 povedal župnik Stanislav Slatinek »Predvsem si želimo nagovoriti oddaljene, neverne in drugače verne. Z najožjimi sodelavci vabimo ljudi, ki še niso krščeni ali pa imajo samo krst, da se vključijo v pripravo na zakramente uvajanja. Gre za razširjeni katehumenat.« V pripravi na veliko noč 2024 so krstili tri odrasle osebe in še petim odraslim osebam podelili zakramente uvajanja (prvo obhajilo in birmo).

Miklavževanje Foto: Matjaž Vertuš

V župniji so oblikovali skupino vnetih sodelavcev

Župnik je dodal, da se je v dobrem letu v župniji oblikovala skupina vnetih sodelavcev, s katerimi načrtujejo pastoralno delo. »Srečanja potekajo spontano. Zdi se, da smo našli skupni cilj, župnijo narediti čim bolj misijonarsko, odprto za nove izzive, za ljudi, ki iščejo Boga. Zavedamo se, da nas čaka zahtevno poslanstvo. Kljub temu ohranjamo upanje in vero v Božjo pomoč in čudeže.

Srečanja z ŽPS in gospodarsko komisijo so zelo pestra in potekajo v sinodalnem duhu. Veliko se poslušamo in skupaj načrtujemo. Člani ŽPS, posebej tajnica in oba ključarja so najbolj zavzeti sodelavci. Veliko pomagajo tudi izkušeni župljani, dva profesionalna kuharja (zakonca Purgaj) in strokovnjaki za elektriko (rodbina Čerček) ter drugi. Mnogi priskočijo na pomoč, ko gre za skupne župnijske dogodke, postrežbo gostov, okrasitev cerkve, čiščenje skupnih župnijskih prostorov.«

Pevci med mašo. Foto: Matjaž Vertuš

V župniji je za celo nadškofijo šola za pripravo prihodnjih stalnih diakonov

Pri klasični katehezi otrok trenutno sodeluje sestra uršulinka Nada Furlan in dva laika (Maša Črešnar in Jernej Leva), ki sta prevzela skrb za majhno skupino otrok. Pred adventom, postom in veliko nočjo skupina mladih, ki jih vodi Maša Črešnar, pripravi oratorijski dan za otroke, da se skupaj pripravijo na praznovanja. Gre za celodnevno dogajanje, ki ga popestrijo z igro in duhovnostjo. Otroci izdelujejo jaslice, adventne venčke, butare ali pa barvajo jajca.

V župniji se zadnji dve leti zbirata dve zakonski skupini, prav tako poteka v župniji za celo nadškofijo šola za pripravo prihodnjih stalnih diakonov in mesečna srečanja za Frančiškov svetni red.

Pevski zbor Studenček. Foto: Matjaž Vertuš

Mladinski zbor Studenček

ŽPS sestavlja 16 članov, župnija ima odrasel zbor, sestavlja ga 13 pevcev, ki pojejo vsako nedeljo pri jutranji maši in na slovesne praznike. Organistka je Zinka Golob in dirigentka Anica Vogelnik. Imajo tudi gospodarsko komisijo, ki rešuje gospodarska vprašanja (pet članov). V župniji je tudi mladinski zbor Studenček. Sestavlja ga skupina mladih pevcev (pet do osem), prepevajo pri pozni maši ob nedeljah (ob 10. uri) ter so instrumentalna skupina s kitarami in bobni.

Mladinski zbor Studenček. Foto: Matjaž Vertuš

Nekdanji kapucinski samostan oziroma v nekdanjo misijonsko hišo so prodali

Karitas je do leta 2023 imel tudi svoje prostore v nekdanjem kapucinskem samostanu oziroma v nekdanji misijonski hiši. Potem, ko so kapucini hišo prodali tujemu lastniku, se je morala župnijska Karitas izseliti.

Odslej župnijska Karitas deluje humanitarno v povezavi z mestno Karitas v Mariboru. Na zahodnem delu župnije je dom za starostnike Dom pod Gorco, ker se v prostorih doma mesečno daruje maša za vse oskrbovance in zaposlene. K maši pridejo tudi najbližji sosedje, tako, da se vedno zbere od 50 do 60 ljudi.

Prvo obhajilo. Foto: Matjaž Vertuš

V župnijskih prostorih so oblikovali »gostoljubno dvorano«

Če bi pogledali tloris župnije sv. Jožefa, potem bi hitro ugotovili, da je zaradi gradenj novih naselij v smeri Pekrske gorce župnijska cerkev pristala na vzhodnem robu župnije. Poleg tega sta cesta in Koroški most prerezala župnijo na dvoje.

Kljub temu domačini zelo cenijo cerkev sv. Jožefa in so nanjo ponosni. Nedeljniki so najbolj zvesto občestvo, ki se pogosto zbira tudi med tednom. S pomočjo najožjih sodelavcev se je v župnijskih prostorih oblikovala »gostoljubna dvorana« (kuhinja), kjer potekajo praznovanja godov, rojstnih dni in vseh vrst obletnic. Tako pletejo čvrste vezi in krepijo župnijsko občestvo.

Prvo obhajilo. Foto: Matjaž Vertuš

Načrtujejo dogodke, ki so ponudba za celotno mestno četrt Studenci

Kot pove župnik Slatinek, župnija tesno sodeluje s predstavniki Mestne četrti Studenci, s predsednikom Matejem Vodopivcem in z ravnateljico šole Sonjo Filipič. »Skupaj načrtujemo dogodke, ki so ponudba za celotno mestno četrt Studenci. Oživljamo stare šege in navade. Šola organizira dneve 'peric' pri studencu, z MČ pa skupaj pripravljamo adventni venec in Miklavža na trgu pred cerkvijo. Intenzivno sodelujemo tudi z Valdorfskim vrtcem in gasilci (PGD Studenci), ki na zelenici okoli cerkve izvajajo svoje gasilske vaje. Gasilci pomagajo pri košnji trave, obrezovanju dreves in sodelujejo pri izvedbi župnijskega dneva. Velika praznovanja, kot je god sv. Jožefa (19. marec) in sama velika noč ter druga naša praznovanja obletnic pritegnejo veliko Studenčanov.«

Prvo obhajilo. Foto: Matjaž Vertuš

Obnovili bodo (nagnjeni) zvonik

Župnik Stanislav Slatinek je (leta 2024) pojasnil, da so cerkvene stavbe (Cerkev sv. Jožefa, nova župnijska hiša) potrebne temeljite obnove. »V zadnjih 50 letih se v cerkvene stavbe ni veliko vlagalo. Najbolj je pomoči potreben zvonik cerkve. Že dolgo ni bil saniran, zato se nekoliko nagiba na ladjo cerkve in močno kliče po obnovi. Z gospodarsko komisijo smo v preteklem letu že začeli načrtovati obnovo zvonika /blagoslovitev obnovitvenih del so proslavili 14. junija 2026/, uredili smo župnijske prostore, prenovili mansardo v župnijski hiši in delno uredili kurilnico. Za večja obnovitvena dela pa župnija potrebuje več časa ter seveda tudi dobrotnike, ki nam bodo pomagali sanirati zvonik in notranjost same cerkve.«

Stalni diakon Pintar in župnik Slatinek. Foto: Matjaž Vertuš

Prihodnje duhovnike sem učil o tem, kako poteka življenje na župniji

Župnik Stanislav Slatinek. Foto: Ivo Žajdela

Stanislav Slatinek, župnik: Župnijo sv. Jožefa sem prevzel 14. avgusta 2022. Doslej sem kot profesor na TEOF učil prihodnje duhovnike o tem, kako poteka življenje na župniji. Zdaj pa župnijo izkušam še sam v praksi in je lepo. Župnija si je zadala kratkoročne cilje, pritegniti čim več sosedov in prijateljev v župnijsko občestvo. Vsak aktivni član se tega zaveda in vneto sodeluje. V tem duhu nagovarjamo širšo skupnost tudi preko spletnih oznanil vabimo ljudi, da se čim bolj vključijo. Želja je, da v naslednjih petih letih pridobimo enkrat več sodelavcev in za enkrat dvignemo število nedeljnikov. Imamo pa tudi dolgoročne cilje.

Čez petnajst let bo župnija obhajala stoto obletnico ustanovitve. V tem času si želimo obnoviti cerkvene prostore, predvsem zvonik in notranjost cerkve. Veliko željo imamo, da se na glavni oltar vrnejo štirje kipi svetnikov (Ana in Zaharija, Elizabeta in Joahim), ki so trenutno v mestnem Pokrajinskem muzeju. Obstajajo listine, da so kipi last župnije sv. Jožefa. Upamo, da nam bodo pri teh načrtih pomagali tudi kapucini, ki so skoraj sto let prebivali na Studencih ter skrbeli za cerkev in župnijo in da bodo svojo lojalnost do župnije ohranili tudi župljani, ki so od kapucinov kupili nekdanjo misijonsko hišo, ki je bila dolga leta kapucinski samostan ter hiša vseh župljanov.

 Želijo, da se na glavni oltar vrnejo štirje kipi svetnikov: Ana in Zaharija, Elizabeta in Joahim, ki so v mestnem Pokrajinskem muzeju. Foto: Ivo Žajdela

V okolici je veliko ljudi, ki potrebujejo našo pomoč

Jasna Tropenauer, vodja Karitas: Že od rane mladosti sem vključena v delovanje župnije. Kot mladinka sem bila povabljena v ŽPS, v katerem sem kot tajnica aktivna še danes. Ker imam rada ustvarjanje in cvetlice, že več kot petindvajset let skrbim, da je cerkev ob bogoslužjih lepo okrašena. Oba z možem sva člana Frančiškovega svetnega reda. Sem redna bralka božje besede in zadnja tri leta vodim Karitas, saj je v okolici veliko ljudi, ki potrebujejo našo pomoč. Razen navedenih dejavnosti je še veliko del v župniji, ki jih je potrebno sproti opraviti, da župnija raste. Delo opravljam z zavzetostjo in veseljem. Tako pomagam župniji, da se še bolj izkazuje. Veliko mi pomeni, da se lahko o svojih delih in načrtih v župniji pogovorim z župnikom. Imamo še veliko načrtov in upam, da jih bomo s pomočjo sv. Jožefa lahko uresničevali.

Prižnica je delo vrhunskega štajerskega kiparja Jožefa Holzingerja. Foto: Ivo Žajdela

Trudimo se biti na vseh področjih živi člen župnijske božje verige

Bogo Bračko, Frančiškov svetni red: Frančiškov svetni red – OFS ali Tretji red, kot so mu rekli včasih, je delo sv. Frančiška, ki je hotel, da bi tudi laiki v povezanosti s Cerkvijo v svojem vsakdanjem življenju čim bolj dosledno hodili za Jezusom. Ta Frančiškova želja se z večjo ali manjšo predanostjo v svetu uresničuje že dobrih 750 let. Red je v naši župniji zaživel s prihodom patrov kapucinov, ki so mu bili zmeraj naklonjeni, naše krajevno bratstvo pa tudi po odhodu iz župnije še naprej duhovno spremljajo, za kar smo jim hvaležni. Kot bratje in sestre se trudimo biti na vseh področjih in po najboljših močeh živi člen župnijske božje verige ter na Frančišku podoben način pričevati in sijati radost življenja. To slednje nam v svetu, ki ni kaj dosti drugačen od tistega v Frančiškovem času, še posebej manjka. Mir in dobro vsem.

Romanje na Koroško, h Gospe sveti, s slovenskim župnikom. Foto: Matjaž Vertuš

V ali preko dela v župniji sem spoznala moža in mnogo ljudi

Maša Črešnar, vodja animatorjev. Vir: osebni arhiv

Maša Črešnar, vodja animatorjev: V župnijo sem vključena že od majhnih nog, v zboru Studenček prepevam letos petnajsto leto. Izvajam tudi katehezo in vodim mladinski verouk, sem vodja animatorjev ter župnijskega oratorija ter članica ŽPS. Nekajkrat na leto izvedemo tudi oratorijske dneve za otroke. Delo v mladinski pastorali mi je dalo veliko veščin za življenje, od vodstvenih in organizacijskih sposobnosti, izkušenj z mladimi in vzgojo ter sodelovanja v skupini. V ali preko dela v župniji sem spoznala tudi moža in mnogo ljudi, ki so mi blizu ter bogatijo moje življenje.

Romanje, pri sv. Emi nad Globasnico. Foto: Matjaž Vertuš

1/33