Pisalo se je leto 1986, ko se je v Mariboru začelo novo poglavje. V nastajajoče blokovsko naselje je prišel duh svetega Janeza Boska, ustanovitelja salezijancev, ki je svoje življenje posvetil vzgoji in spremljanju mladih. Kar se je začelo skromno, je skozi desetletja preraslo v živahno župnijsko skupnost, ki je številnim generacijam postala prostor vere, srečevanja in medsebojne povezanosti.

Na začetku slovesnosti so se zbrani spomnili prehojene poti in ljudi, ki so v štiridesetih letih zaznamovali življenje župnije. Posebno mesto so namenili salezijancem, ki so vsak na svoj način uresničevali Don Boskovo poslanstvo. »Ni bilo salezijanca, ki bi stopil v "toti" naš Maribor, v čigar delu tudi sam ne bi čutil Don Boskovega pristopa in njegove karizme. Vsak je na svojstven način sporočal: Za vas živim,« je bilo slišati v uvodnem nagovoru.

Od majhne kapele do Don Boskovega centra

Štiridesetletno zgodovino župnije so zaznamovali številni pomembni mejniki, pa tudi ovire, ki jih je skupnost premagovala z vztrajnostjo in zaupanjem. Njeni začetki segajo v majhno hišo s kapelo na Dragonjevi ulici, od koder se je župnijsko življenje po številnih prizadevanjih preselilo v novi Don Boskov center. Temeljni kamen zanj je blagoslovil sveti Janez Pavel II.

Verniki napolnili cerkev sv. Janeza Boska v Mariboru. FOTO: Domen Permozer 

Blagoslov spominskih sveč in novih orgel

Na začetku mašne daritve je koprski škof Peter Štumpf blagoslovil sveče, ki so jo verniki lahko odnesli v svoje domove kot spomin na jubilej. Poseben trenutek je bil tudi blagoslov novih orgel, ki so ob prazniku zazvenele ob petju župnijskega pevskega zbora. V praznovanje so se vključili tudi veroučenci in njihovi starši, ki so pripravili verigo dobrih želja in misli ter jo prinesli pred oltar.

Štumpf med pridigo: »Iz enega in majhnega je zraslo veliko«

Koprski škof dr. Peter Štumpf se je v pridigi spomnil začetkov župnije leta 1986, ko so salezijanci začeli svoje poslanstvo v Mariboru. Posebej je izpostavil prvega župnika Jožeta Pozderca, ki se je kljub številnim oviram zavzemal za razvoj župnije in gradnjo cerkve.

Škof je obudil tudi spomin na 19. september 1999, ko so iz prvotnih prostorov slovesno prenesli temeljni kamen cerkve. Ob tem je poudaril pomen vseh salezijancev, duhovnikov in župljanov, ki so s svojim delom, vztrajnostjo in predanostjo soustvarjali župnijsko skupnost. »Iz enega in majhnega je zraslo veliko in veličastno,« je dejal Štumpf. Ob tem je poudaril, da poslanstvo župnije ni zgolj v gradnji cerkvenih prostorov, temveč predvsem v bližini otrokom, mladim in njihovim družinam. »Lepo je živeti, če veš, zakaj in za koga živiš. To daje smisel in to prevzema,« je poudaril škof in dodal, da zgodba župnije ni toliko zgodba o uspehu kot zgodba o življenju za druge.

Župnija kot prostor odkrivanja talentov

Pomemben del pridige je škof namenil vzgoji mladih in odkrivanju njihovih talentov. Ob tem je spomnil na zgled Božjega služabnika Andreja Majcna, salezijanskega misijonarja na Kitajskem in v Vietnamu, ki je bil v času svoje formacije povezan tudi z Mariborom.

Koprski škof Peter Štumpf med pridigo. FOTO: Domen Permozer 

Štumpf je poudaril, da ima vsak človek darove, ki jih lahko razvija in z njimi bogati skupnost. Prav župnija mora biti prostor, kjer posamezniki svoje sposobnosti odkrivajo, jih razvijajo in uporabljajo v dobro drugih. »Ni človeka na tem svetu, ki ne bi imel kakšnega talenta. Že to, da sem človek, je talent,« je dejal in opozoril, da je pomembno, da svojih darov ne zanemarjamo, temveč si pri njihovem razvijanju medsebojno pomagamo. Pridigo je sklenil z mislijo, ki je zaznamovala celotno jubilejno praznovanje in povzema poslanstvo svetega Janeza Boska: »Za vas živimo.« Ob tem je izrazil željo, da bi to vodilo župnijsko skupnost spremljalo tudi v prihodnjih desetletjih.

Med darovanjem so župljani pred oltar prinesli tudi simbolične darove: šopek molitev, zbranih med pripravami na jubilej, torto s podobo sv. Janeza Boska ter kruh in vino. Z njimi so izrazili hvaležnost za 40 let skupnega življenja ter izročili v Božje roke prihodnost župnijske skupnosti.

Kaj župnija sv. Janeza Boska pomeni njenim župljanom?

Ob praznovanju smo se pogovarjali tudi z župljani različnih generacij, ki vsak na svoj način soustvarjajo življenje župnijske skupnosti. Zaupali so nam, kaj jim župnija pomeni, kateri spomini jih najbolj povezujejo z njo in kaj ji želijo ob jubileju.

»V župniji mi je všeč, da je vsak dobrodošel in da si ljudem všeč takšen kot si. Tukaj hodim k verouku, k maši in pomagam tam, kjer potrebujejo pomoč. Danes sem sodelovala pri pripravi daril za duhovnike, pri darovanju in pri branju. Čez nekaj let pa se želim, da bi župnija ostala taka kot je, da bi nagovorila še več ljudi, ki bi si želeli spoznati Boga,« je povedala 12-letna Zala Knez.

Zala Knez. FOTO: Domen Permozer 

»Danes ne živimo več tukaj, pa vendar še vedno prihajamo, kajti dom ostaja dom. Prav toplina, prisrčnost in dobrodušnost ljudi znotraj tega občestva so po mojem mnenju tisto, kar nas najbolj povezuje. Mnogi med njimi so naši prijatelji in imajo izjemno dragoceno mesto v naših življenjih. Za prihodnost si predvsem želim, da bi tako tudi ostalo. Pa ne le ostalo, temveč da bi župnija še naprej živela in se razvijala. Vedno znova, ko pogledam po naši cerkvi, se spomnim misli patra Opeke, da je lepo, če je župnija glasna, če župnija joka, kajti to je znak, da je živa. Predvsem si želim, da bi bili do takrat že moji otroci dovolj veliki, da bi lahko tudi sami kaj prispevali k življenju župnije. Izjemno vesela in ponosna bom, če bo tako. Verjamem, da smo na dobri poti, da bo župnija čez deset let, ob 50-letnici delovanja, še večja, morda še bolj topla in še bolj vključujoča,« je povedala Katja Kokol Marko.

Katja Kokol Marko. FOTO: Domen Permozer 

»Z župnijo sem povezan že 36 let. Pridružili smo se ji, ko so otroci toliko odrasli, da so lahko začeli obiskovati verouk. Takrat smo začeli spoznavati, kdo so salezijanci, in odkrili salezijansko družino. Mlada župnija nas je sprejela še na stari lokaciji, kjer je stala stara hiša. Tam smo se družili in obhajali svete maše. Pozneje smo začeli obiskovati nedeljske maše, ki so potekale v prostorih mestne četrti. Ves čas je bilo treba nekaj ustvarjati in graditi. Vedno smo sanjali o tem, kdaj bomo končno dobili svojo cerkev. Neverjetno je, da nam je uspelo in da smo mnogi iz tiste generacije še danes tukaj ter imamo svojo cerkev. Župnija je skozi leta rasla in bila vedno tesno povezana z dejavnostmi za otroke in mlade. Mislim, da je prav to tista glavna nit, ki je župnijo povezovala in jo še danes ohranja živo. Odkar smo na novi lokaciji, prihaja vedno več mladih družin. Spoznale so, da je to prijazno okolje za otroke, mladostnike in tudi starejše. Upam, da bomo to smer ohranili tudi v prihodnje in da bo župnija še naprej rasla. Čeprav je marsikje drugje vernikov vedno manj, nas je tukaj ob nedeljah vedno več,« je povedal Srečko Horvat.

Srečko Horvat. FOTO: Domen Permozer 

Ob koncu slovesnosti so zbrane nagovorili še mariborski nadškof Alojzij Cvikl, salezijanski inšpektor Peter Končan ter Marko Košnik, ravnatelj salezijanske skupnosti in duhovni pomočnik v župnijah sv. Janeza Boska in Radvanje.

Ob koncu slovesnosti so zbrane nagovorili še mariborski nadškof Alojzij Cvikl, salezijanski inšpektor Peter Končan ter Marko Košnik, ravnatelj salezijanske skupnosti in duhovni pomočnik v župnijah sv. Janeza Boska in Radvanje. Marko Košnik se je zahvalil vsem, ki so v štirih desetletjih soustvarjali župnijsko skupnost, in poudaril, da želijo Boskovo karizmo tudi v prihodnje prinašati veselje, bližino in duhovno globino.

Salezijanski inšpektor Peter Končan je izpostavil poseben pomen mariborske župnije, v kateri stoji edina cerkev v Sloveniji, posvečena sv. Janezu Bosku, ter poudaril, da mora ostati prostor sprejetosti, varnosti in opore predvsem za mlade in družine.

Salezijanski inšpektor Peter Končan. FOTO: Domen Permozer 

Mariborski nadškof Alojzij Cvikl je ob jubileju poudaril pomen odprtosti in iznajdljivosti, ki sta župnijo spremljali od njenih skromnih začetkov, ter izrazil željo, da bi tudi v prihodnje znala odgovarjati na izzive sodobnega časa, zlasti pri spremljanju mladih in posredovanju vere novim generacijam. 

Druženje so sklenili ob skupnem kosilu.