»Dejstvo je, da za višanje cen moke in mlevskih izdelkov nismo krivi kmetje. Lani poleti smo pšenico prodali po slabih 20 centov na kilogram. Tisti, ki je to pšenico lani kupil, se sedaj obnaša tržno, saj jo sedaj prodaja po 42 centov. Kot kaže, so v vsaki vojni vojni dobičkarji,« pravi Žveglič.

Zaskrbljujoče stanje pri oljnicah

Po besedah predsednika KGZS je še bolj zaskrbljujoč položaj pri oljnicah, pri katerih smo v veliki meri odvisni od uvoza iz Ukrajine. »Ne vemo, kaj se bo zgodilo v Ukrajini in kakšna bo tam možnost za letošnjo setev. Države na različne načine rešujejo nastali položaj. Čeprav smo znotraj EU zavezani skupnemu trgu, se vsak ravna po načelu, da je treba najprej poskrbeti za svojo državo in šele potem so na vrsti drugi.«

 Roman Žveglič, predsednik KGZS. FOTO: KGZS

Samooskrba in prehranska varnost

Zveglič poudarja, da mora tudi Slovenija takoj sprejeti določene ukrepe za izboljšanje samooskrbe in prehranske varnosti. »Razlika med samooskrbo in prehransko varnostjo je v tem, da prehransko varnost lahko zagotovimo z uvozom. A če tega ni, so trgovske police prazne. Zato je v Sloveniji treba prevetriti tiste ukrepe skupne kmetijske politike, ki kmete preveč omejujejo. S tem bodo imeli kmetje možnost pridelati več hrane za trg.«

FOTO: Tatjana Splichal

»Letošnja setev bo draga«

Predsednik KGZS napoveduje, da če so kmetje v času epidemije nosili največje breme prehranske krize na račun odkupnih cen, tega sedaj niso več pripravljeni. »Zahtevamo, da imamo normalne odkupne cene, ki naj temeljijo na kalkulacijah Kmetijskega inštituta Slovenije. Če v tej državi velja zakon o minimalni plači, je nujno, da imamo tudi kmetje pokrite vsaj stroške pridelave. Letošnja setev bo draga in zahvaljujemo se vladi za hiter odziv in omejitev cen energentov, kar bo za malenkost omejilo stroške pridelave hrane.« 

Razlika med samooskrbo in prehransko varnostjo je v tem, da prehransko varnost lahko zagotovimo z uvozom.

Potrebujemo zavezo

Žveglič je spomnil na slabo izkušnjo iz časa epidemije, ko je država spodbudila pridelavo zelenjave. »Kaj se je zgodilo? Tisto leto smo podorali največ zelenjave in v bioplinarne odpeljali na tone krompirja, ker prodaja zaradi zaprtja javnih ustanov in uvoza od drugod ni bila možna. Zato kmetje rabimo zavezo, da se bodo pridelki slovenskih kmetov odkupili po primernih odkupnih cenah in smo pripravljeni posejati več.«

Kje bo končal letos pridelani krompir? FOTO: Andrej Praznik

Za povečanje orne površine

Prvi mož kmetijske zbornice je izpostavil še, da imamo izjemno malo ornih površin. Te bi po njegovem mnenju lahko povečali z opustitvijo obvezne prahe. Ta bi namreč omogočila, da že letos spomladi na teh površinah zasejemo oljnice. »Treba je pregledati tudi območja trajnega travinja in jih tam, kjer niso nujna zaradi biotske raznovrstnosti, preorati in s tem lahko povečamo orne površine. Površin na območjih trajnega travinja je v Sloveniji okrog 20.000 ha. Če jih samo pol preorjemo, lahko hitro dobimo 10.000 ha površin za pridelavo žit in oljnic. Je pa tukaj seveda problem zaščite pridelave na teh območjih pred divjadjo in zvermi.« Zveglič je ob tem opozoril tudi na težave v drugih kmetijskih panogah, predvsem v perutninarstvu, prašičereji in govedoreji.