V trenutkih sprostitve ljudje radi prisluhnemo uspešnicam, zlasti če se jih spomnimo iz mlajših let, ko je glasba močneje vplivala na naša čustva. Z leti dozorimo, glasba ni več tak vir veselja, začutimo potrebo po globljih vrednotah. Ob tem nekateri radi preverimo o čem točno govorijo tisti »komadi«, ki smo jih v mladosti tako radi poslušali in kako v resnici živijo njihovi izvajalci. Takrat krščanska duša nemalokrat doživi trpko razočaranje, saj pogosto ugotovi, da smo poveličevali pesem, ki govori o grehu, ali oboževala pevca, ki je vzor razvrata, neurejenega življenja, ločitev ali zasvojenosti. Sem že marsikoga vernega slišal, da tega precepa ne prenese in da je prenehal poslušati »stare, dobre iz 80-tih in 90-tih«, kajti prideš v leta, v katerih bolj kot »emocije« in glasbeni užitki štejejo globlje vrednote in pričevanja, zato raje prisluhneš modrosti in izkušnjam kakor brenkanju popevk. Ali preideš na sakralno glasbo, klasiko.

Včasih pa kakšen velik estradnik vendarle preseneti. ...