Znanec mi je povedal za lisičino z mladimi lisičkami. Kar takoj sem oborožen s fotografsko opremo sedel v avto in odbrzel na prizorišče z zvitorepkami. Zares sem uzrl tri lisičke, ki so ob mojem, čeprav kar se da obzirnem prihodu v hipu smuknile v rov. Ogledal sem si sveže nasipe nakopane zemlje, ki so bodli v oči iz temačnega zelenja, ki se je bohotilo pod vejami grmovja. Takoj sem se zavedel, da me čaka težko delo, saj so bile zvitorepke v kritju, medtem ko sem bil jaz prisiljen postaviti šotor na čistini, dvajset metrov stran. Šele po dveh urah je previdno pogledala iz rova ena samcata in motrila šotor, ki je nenadoma kot tujek, pa čeprav v maskirnih barvah, izstopal od okolice. Znova sem spoznal, da je fotografiranje velikih sesalcev zahtevnejše kot fotografiranje ptic. Šotor resda prikrije fotografa očem, ne pa nosu, lisica ima pa povrhu še izostren sluh. Sliši lahko celo cvilečo miš v travi z razdalje 100 m, zato je družina lisic bržkone poslušala celo moje dihanje. Če pa je v...