Martina Piko-Rustia je v prispevku »Vinko Möderndorfer in njegov pomen za zbiranje koroškega pripovedništva« – prispevek je objavljen na zadnjih straneh knjige – zapisala, da je »posebnost koroških pravljic in pripovedk /…/ morda prav v tem, da za svojo fabulo skrivajo vsebino, ki je v središčnih krajih slovenskega etničnega ozemlja manj zaznavna, in sicer skrb za ohranjanje slovenske identitete – slovenskega jezika in slovenske kulture«.Knjigo je s pretresljivo spremno besedo »To je ta pripovedka. Naj se ne pozabi!« oplemenitil vnuk Vinko Möderndorfer mlajši.