Od 25. do 30. novembra je odprta največja knjigarna, odprta le pet dni v letu. V treh etažah Cankarjevega doma v Ljubljani se predstavlja sto založnikov z okrog trideset tisoč knjižnimi naslovi, med temi okoli 3800 z letnico izida 2014. Za uvod v največji knjižni dogodek leta, ki je letos jubilejni trideseti, so na prireditvi v Linhartovi dvorani podelili slovenske knjižne oskarje: Schwentnerjevo nagrado in letos prvič še dve Schwentnerjevi priznanji. Nagrado je prejel Zdravko Duša, »legendarni urednik Cankarjeve založbe«, priznanji pa Martin Žnideršič, eden od ustanoviteljev knjižnega sejma v letu 1972 in Slovenska kulturna akcija iz Buenos Airesa, ki letos praznuje šestdesetletnico.

"Schwentnerjevo priznanje je nagrada vsem ustvarjalcem v migraciji," je dejal Zorko Simčič, ki je še edini živeči od dvanajstih ustanovnih članov Slovenske kulturne akcije. (fotografije Tatjana Splichal)


Duša: »Človek se že pretolče, založba težje«

»Večina stvari je minljivih, knjiga pa ostane, dobra dalj kot slaba. Tega se Zdravko Duša zaveda že vse odkar je pred četrt stoletja začel urednikovati v Cankarjevi založbi,« so zapisali v utemeljitvi nagrade. »Je legendarni, tako rekoč kultni predstavnik žal izumirajoče vrste urednikov, ki, po njegovih lastnih besedah, ne izbirajo knjig, temveč kreirajo program. Program z njegovim podpisom je zagotovilo za relevantno branje, o knjigah, ki jih objavlja, se govori. Govori pa se tudi o njihovem uredniku, ki je tudi sam prodoren, angažiran pisec. Svojim avtorjem je najboljši sobesednik, mentor, po potrebi tudi guru.«

Duša je v kratkem nagovoru na podelitvi dejal, da se človek skozi težave življenja že nekako pretolče, težje se pretolče založba. »Cankarjeva založba je bila že nekajkrat na mejah, ko nismo vedeli, ali bo obstala ali ne,« je dejal Duša in sklenil, da bi rad nagrado »investiral v 70-letnico, ki jo bo Cankarjeva založba praznovala prihodnje leto.«

Žnideršič: »Še tisto popoldne ga je partija razrešila«

»Je starosta slovenskega založništva. Potem, ko je dve leti delal kot urednik v kulturni redakciji TV Slovenija, se je že leta 1964 zaposlil v založbi Mladinska knjiga, kjer je bil do leta 1971 šef prodajnega oddelka, nato pa je odšel v Cankarjevo založbo kjer je do leta 1991 opravljal več različnih funkcij,« so zapisali v utemeljitvi priznanja Martinu Žnidaršiču, ki je tudi eden od ustanoviteljev Slovenskega knjižnega sejma , član prvega upravnega odbora sejma ter govorec na prvem knjižnem sejmu na Gospodarskem razstavišču leta 1972.

Ob prejemu nagrade je Žnidaršič dejal, da je vesel, ko vidi, v kakšno prireditev se je knjižni sejem razvil od leta 1972. Povedal je anekdoto iz časa pred prvim sejmom, ko so s kolegi organizatorji prosili predsednika Staneta Kavčiča, da prvi sejem odpre in je na njem slavnostni govornik. Na »avdienci«, kot se je izrazil Žnidaršič v vladnih prostorih nekaj dni pred odprtjem je Kavčič trem organizatorjem, med njimi je bil tudi Žnidaršič, razložil, kakšen govor bo imel na odprtju »knjižne razstave«, bili so zadovoljni. »Še tisto popoldne pa se je sestal centralni komite komunistične partije in Kavčiča razrešil,« je s povednim glasom dejal Žnidaršič in dodal, da so na srečo gojili prijateljstvo z Vidmarjem in sejem je odprl on.

Zorko Simčič: "Priznanje je za vse izseljenske likovnike, skladatelje, literate ..."

»Prispevek Slovenske kulturne akcije k razvoju slovenskega založništva je nepogrešljiv in izjemen, sadovi njenega dela so prežeti z inovativnostjo in ustvarjalnostjo, hkrati pa je izjemno uspešno udejanjila svoje poslanstvo predajanja znanja ter uveljavljanja slovenske kulture v svetu, ob doslednem upoštevanju najvišjih moralnih in etičnih standardov,« so zapisalu v utemeljitvi priznanja Slovenski kulturni akciji. »Kulturno društvo Slovenska kulturna akcija iz Buenos Airesa praznuje letos 60-letnico delovanja. V tem času je izdala več kot 180 naslovov ter za slovensko kulturno zakladnico ohranila dela, ki so bila pred osamosvojitvijo in demokratizacijo Slovenije v matici prezrta ali celo prepovedana zaradi takratnih družbenopolitičnih razmer. Kot založnik je SKA kljubovala neprijaznim okoliščinam in je v izseljenstvu uspela izdati nemalo izvirnih slovenskih naslovov iz leposlovja, družboslovja in esejistike, ki sodijo v sam vrh slovenskega kulturnega delovanja in so bila v svojem času in na določenih področjih celo bolj v koraku s svetovnimi trendi kot takratna dela v matici. Spomnimo samo na prvi slovenski ekspresionistični roman Človek na obeh straneh stene Zorka Simčiča,« so na prireditvi prebrali utemeljitev. »Ob izdajanju knjig pa je SKA vseskozi in nepretrgoma izdajala revijo Meddobje, ki objavljala literarna dela in razmišljanja slovenskih ustvarjalcev in mislecev, postavljenih v prelomni čas in razseljenih po vsem svetu. Revija predstavlja vez z domovino, obenem pa je tudi most s kulturami dežel, v katerih živijo izseljeni slovenski kulturni delavci.«

V imenu Slovenske kulturne akcije (SKA) iz Buenos Airesa je priznanje na odru Linhartove dvorane Cankarjevega doma prevzel 93-letni Zorko Simčič, edini še živeči od dvanajstih ustanovnih članov SKA. »Kulturna akcija praznuje šestdeset let. To ni veliko za človeško življenje, ima pa kulturna akcija zgodovinsko situacijo. To je zgodba šest tisoč ljudi, ki so prišli v Argentino in sredi milijonskega Buenos Airesa spoznali, da brez kulture, brez knjige, brez slovenske besede ne bodo preživeli,« je povedal Simčič in dodal, da je počaščen ob prejemu nagrade. »Kulturna akcija je bila miniatura akademije s petimi razredi: znanstvenim, gledališkim, likovnim in literarni. Izdali smo 80 knjig – od preprostih povesti do prvega slovenskega zgodovinskega atlasa, ki smo ga izdali leta 1960; izdali smo številne prevode, desetine pesniških zbirk, romane … Izbira ni bila slaba,« je dejal Simčič in se za sklep zahvalil založbi Družina, ki ga je predlagala za nagrado.

Zorko Simčič je dejal, da je Schwentnerjevo priznanje svojevrstna nagrada celotni izseljenski skupnosti, ne le buenosaireški. "To je nagrada vsem ustvarjalcem v migraciji, vsem vsem literatom, likovnikom, skladateljem in drugim ustvarjalcem. Pred eno uro mi je poslala pozdrave Bernarda Inzko Fink z Dunaja, bil sem presrečen. Ona je danes ena osrednjih figur, članica SKA."

Zorko Simčič se je ob prevzemu nagrade zahvalil založbi Družina, da je za Schwentnerjevo priznanje predlagala Slovensko kulturno akcijo. "Kulturno akcijo ob njeni 60-letnici smo predlagali, ker Slovenci potrebujemo pomiritev in združitev vseh potencialov, ki so kdajkoli nastajali skozi zgodovino, pa naj bo tu ali tam, to ni pomembno. Pa tudi tudi želja po uravnoteženosti, iskanje ravnovesja v prosotru žene človeka, da stori ta korak," je po podelitvi direktor založbe Družina Tone Rode utemeljil, zakaj je za knjižno nagrado predlagal Slovensko kulturno akcijo.


"Nagrada je poklon! Poklon ljudem, ki so dali nešteto ur in izjemno veliko moči, da se je slovenstvo ohranilo v tujini," je po prireditvi dejal svetovno znani baritonist Marko Fink in se spomnil svojega očeta in njegovih prijateljev v SKA, ki so vse dneve garali od jutra do večera, zvečer pa delali za društvo. "ko sva prihajala z Zorkom na to prireditev, sem ga vprašal, ali je kdaj dobil kakšno uro poplačano, ko je delal za SKA. Nasmejal se je in dejal, da na to ni niti pomislil. Niti za potne stroške. Delo za kulturo, za jezik, za skupno dobro je bil davek, ki ga je vsak hotel dati za svojo domnovino, da se je daleč od doma ohranjalo slovenstvo." Marko Fink je obudil spomin na očeta, publicista, enega od ustanovnih članov SKA. "Tri ure je porabil za vožnjo v službo in nazaj. Zvečer je prišel utrujen in velikokrat se je zgodilo, ko je po večerji dejal: Dragi otroci, sedaj pa moram napisati govor, v nedeljo je prireditev v slovenski skupnosti. Tipkarski stroj smo otroci slišali še dolgo v noč ... Nikomur ni bilo škoda časa za slovensko ustvarjanje," je povedal Marko Fink za Družino.