Društvo Spominčica in varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer sta v torek, 11. julija, pri varuhu odprli prvo t. i. do demence prijazno točko, katere namen je »ozaveščati slovensko javnost o tej bolezni možganskih celic in pomagati osebam z demenco in njihovim svojcem,« je na novinarski konferenci pojasnila predsednica društva Spominčica Štefanija L. Zlobec.

Pomemben je pristop k bolniku

Na do demence prijazni točki bodo informacije našli bolniki v zgodnji fazi bolezni, ko so še samostojni in aktivni, njihovi svojci in drugi. Točke bodo pomagale bolnikom z demenco, ko se bodo zaradi bolezni, izgubili, ne bodo znali domov in ne bodo prepoznali okolice. Štefanija L. Zlobec je povedala, da je zelo pomembno, da vemo, kako delati s temi bolniki, kako pristopiti k njim, prijazno in potrpežljivo, saj se zaradi nepravilnega pristopa tak človek zelo ustraši in se lahko agresivno odzove.

Znaki bolezni

Poudarila je pomembnost zgodnje prepoznave bolezni. Prvi znaki so izguba spomina, težave pri govorjenju, pri časovni orientaciji, čustveno vedenjske spremembe, težave pri vsakodnevnih opravilih. Človek se zaradi vseh teh težav začne zapirati vase, se izolira. Takrat je najbolje obiskati zdravnika.

Ozaveščanje in destigmatizacija demence sta nujni

Zaradi stigmatizacije se o demenci v preteklosti ni govorilo, a prav ozaveščenost pripomore k zgodnjemu odkrivanju bolezni. Društvo Spominčica načrtuje vzpostavitev mreže do demence prijaznih točk po vsej Sloveniji.

V Sloveniji področje demence ureja lani sprejeta strategija obvladovanja demence do leta 2020, katere glavni cilji so zgodnja diagnoza bolezni, dostopnost obravnave in zdravljenja ter vzpostavitev usklajene podpore osebam z demenco, njihovim družinam in oskrbovalcem.

Varuhinja, njen namestnik Ivan Šelih in svetovalec Jure Markič so poudarili, da varuh pri svojem delu posveča veliko pozornosti obravnavi številnih vprašanj, povezanih z demenco. V okviru državnega preventivnega mehanizma varuh redno obiskuje kraje odvzema prostosti, tudi domove in bolnišnice, kjer so nastanjene osebe z demenco. Pri svojem delu so ugotovili, da Slovenija še nima posebne ureditve za ljudi z boleznijo demence. To se predvideva v okviru zakona o duševnem zdravju.

Vsiljivka v družini

Številni sorodniki obolelih in tudi oboleli sami pričujejo o izkušnjah z boleznijo. Pri Založbi Družina smo izdali knjigo z resnično zgodbo, v kateri je Tanja Mlakar spregovorila o materini bolezni. Pomenljiv naslov, Vsiljivka v družini, se nanaša na to, kako se je bolezen vsilila v njeno družino in spremenila obnašanje njene matere, ki je vzbujalo nelagodje, strah in krivdo, ker hči ni vedela, da so materina nenavadna dejanja le posledica bolezni in da je mati v resnici ni hotela namerno prizadeti. Ko je bila diagnoza potrjena, je olajšano spoznala, da jo ima mati še vedno rada. Vsiljivka – Alzheimerjeva bolezen, demenca – je bila huda preizkušnja za vso družino, vendar jih ni zlomila, temveč še bolj povezala in utrdila zaupanje v Boga.

Povzeto po STA, arhiv Družine