Obilo pozornosti je bil minuli konec tedna deležen novi obširni pogovor papeža Frančiška, v katerem je voditelj katoliške Cerkve med drugim spregovoril o temah, kot so klerikalizem, sinoda o družini, istospolna usmerjenost, znova civilno poročeni ločeni zakonci, spremembe cerkvenega nauka, nasprotovanje papežu, predlogi kardinala Kasperja, premestitev kardinala Burkea, zdravstvene težave in potovalni načrti. Pogovor za največji argentinski časnik La Nacion je medtem po svetu zaokrožil že v večih jezikovnih različicah. Po navedbah časnika se je s papežem minuli četrtek v vatikanskem Domu sv. Marte pogovarjala vatikanska dopisnica omenjenega časnika in Frančiškova osebna znanka, časnikarka Elisabetta Piqué (izvirnik pogovora je na voljo na naslednji povezavi).

Frančišek je v pogovoru s Piquéjevo glede cerkvenega ravnanja v primeru znova civilno poročenih ločenih zakoncev izrazil svoje nasprotovanje poskusom, da se to vprašanje zoži zgolj na prejemanje zakramenta svetega obhajila. Obenem je s svojega stališča še malce širše odprl vrata morebitnemu razpletu: »Zgolj to ne more biti rešitev, rešitev je v vključevanju«, je dejal.

Konkretno je pri tej temi omenil, da bi bilo potrebno znova razmisliti o dosedanjem izključevanju znova civilno poročenih ločenih iz vlog, kot so denimo krstno botrstvo ali pa deljenje obhajila. Civilno poročeni ločeni zakonci sicer niso izobčeni iz cerkvenega občestva, dejansko pa z njimi tako ravnamo, je potožil sveti oče.

Predlog nemškega kardinala Walterja Kasperja, da bi znova razmislili o prejemanju obhajila tudi med znova civilno poročenimi ločenimi zakonci, je papež komentiral, kako je Kasper predstavil določene teze, ob katerih so se »nekateri teologi dobesedno zgrozili«. Zavrnili so pristopanje civilno poročenih ločencev k zakramentu svetega obhajila, obenem pa vendarle spodbudili duhovno obhajanje vseh prizadetih. V pogovoru za argentinski časnik je Frančišek dejal: »Povejte mi, ali ni potrebna Božja milost za prejem duhovnega obhajila?«

Glede javnega sprejemanja škofovske sinode kot prizorišča sporov zaradi tolikih različnih mnenj je papež zavrnil vtis, da so med zasedanjem na dan prišle nepremostljive razlike in nasprotja med sinodalnimi očeti. »Sinodalni proces ni parlamentarni proces, pač pa zaščiten prostor«, je poudaril sveti oče. To je nujno potrebno, saj lahko le tako med procesom nemoteno deluje tudi Sveti Duh.Res je, da je bilo v času zasedanja sinode slišati veliko najrazličnejših stališč, je nadaljeval Frančišek. Toda vse to je bilo v »fazi iskanja resnice«. Za tiste, ki so v svojih stališčih nepremakljivi, je potrebno moliti, da bi tudi nanje uspešno deloval Sveti Duh, je prepričan Frančišek, ki s to izjavo posredno zagovarja odločitev, da sinodalnih prispevkov škofov ne bodo objavili, kot je bilo to v navadi doslej. Nekateri udeleženci sinode so to odločitev kritično ocenili kot pomanjkanje preglednosti razprav znotraj Cerkve.Frančišek je še pojasnil, da na škofovski sinodi v ospredju razprav ni bilo vprašanje istospolnih partnerskih skupnosti. Osnovna tema je bila odnos do družin, v katerih so otroci z istospolno usmerjenostjo.



Poročila, da je bil kardinal Raymond Leo Burke iz rimske kurije kazensko premeščen zaradi svojih izjav na škofovski sinodi, papež komentira s pojasnilom, da je Burkeu že dosti pred sinodo predlagal premestitev z vrha vatikanskega pravosodja v red malteških vitezov. Ameriški kardinal je v času zasedanja sinode o družini v letošnjem oktobru jasno izrazil svoje nasprotovanje kakršnim koli spremembam v cerkvenem odnosu do znova civilno poročenih ločenih zakoncev in istospolno usmerjenih partnerstev. 66-letni Burke velja za enega najuglednejših predstavnikov konservativnega krila v kardinalskem kolegiju. Papež je Burkea, od leta 2008 prefekta Apostolske signature, novembra imenoval za protektorja Suverenega malteškega viteškega reda, kar so mediji označili kot kazensko premestitev.

Kardinal Burke je nekega dne prišel k njemu in ga vprašal, zakaj še ni bil potrjen na svojem položaju, je v pogovoru za La Nacion pojasnil papež Frančišek. Odgovoril mu je, da kardinalski svet, s katerim se posvetuje o reformi rimske kurije, še ni razpravljal o morebitni novi sestavi vatikanskega sodstva. Nato pa je prejel prošnjo Malteškega viteškega reda za novega protektorja. Ob tem je pomislil na kardinala Burkea, ki je kot Američan odprt za stike z ljudmi po vsem svetu.

Ugibanja, da je poveljnika švicarske garde, Daniela Anriga, razrešil dolžnosti zaradi njegove pretirane strogosti, papež prav tako odločno zavrača: »Ne, zagotovo ne.« Po njegovih besedah gre preprosto za »povsem običajno menjavo, pri tem ni bilo prav nič nenavadnega.«

Sveti oče je zavrnil tudi domneve, da se mu je zdelo nedavno obnovljeno stanovanje poveljnika Anriga preveč razkošno, ob tem pa opozoril, da ima poveljnik Anrig družino s štirimi otroki. Pojasnil je, kako mu je med obiskom sedeža švicarske garde prišlo na misel, da bi bila »prenova« dobrodošla tudi na tem področju. »Nihče ni večen«, zagotavlja papež Frančišek, ki je Anriga v pogovoru označil kot »izjemno osebnost« in »odličnega katoličana«. Anrig ni »ničesar zagrešil«.

Kot so minuli teden sporočili iz Vatikana, Daniel Anrig na prošnjo papeža Frančiška 31. januarja prihodnje leto zapušča mesto poveljnika švicarske garde. 42-letni Švicar je 110-člansko papeško stražo vodil od leta 2008. Kot je še pojasnil Frančišek, se je poveljnikov petletni mandat pravzaprav iztekel dva meseca po papeških volitvah marca 2013, vendar sam tedaj še ni bil pripravljen sprejeti kakršne koli dokončne odločitve o Anrigovem položaju, zato je njegov mandat začasno podaljšal.

Sveti oče je v pogovoru s Piquejevo spregovoril tudi o ženskah na vodilnih položajih v katoliški Cerkvi. Kot je dejal, bi si zlahka predstavljal žensko ali pa zakonski par na vrhu kakšnega papeškega sveta, konkretno sveta za družino ali pa laike. Obe delovni telesi sta udeleženi pri vodenju Cerkve. Na čelo kongregacije pa mora biti vedno imenovan kardinal. Pristojna sveta za družino in laike morajo voditi posamezniki, ki se na ti področji dobro spoznajo, pri tem pa gre lahko za moške, ženske, ali pa tudi zakonski par, je dejal Frančišek.

Kardinal Oscar Rodriguez Maradiaga je namreč nedavno tega izrazil predlog, da bi bil za družinska vprašanja v Vatikanu lahko pristojen tudi zakonski par. Maradiaga, ki vodi posvetovalno telo papeža Frančiška za reformo rimske kurije, kardinalski svet K-9, pa je pustil odprto vprašanje, katero ustanovo je imel pri tem v mislih. Kardinalski svet K-9 se je v Vatikanu včeraj posvetoval o prihodnji sestavi vatikanskih uradov.

Vir: Kathpress
Foto: splet