Papež Frančišek bo 7. maja obiskal Severno Makedonijo, minuli torek pa so v Skopju sprejeli še enega pomembnega obiskovalca: prvič po vojni na Balkanu je v tamkajšnjo prestolnico pripotoval predsednik vlade sosednje Grčije. Premier Aleksis Cipras je s številčno delegacijo obiskal severnomakedonskega kolega Zorana Zaeva in s tem pokazal pripravljenost na spravo med doslej sprtima državama.

Zgodovinski obisk je omogočil lani sprejeti Prespanski sporazum, s katerim se je zaključil spor glede imena države, ki se je iz Makedonije preimenovala v Severno Makedonijo, ohranila pa je oznako »makedonski« jezik in »makedonsko« državljanstvo. Severna Makedonija zdaj lahko postane članica Nata, junija pa bi se lahko začela tudi pogajanja za vstop v Evropsko zvezo.

V Skopju, rojstnem kraju sv. matere Terezije (1910-1997), živijo številne narodnosti: Makedonci, Albanci, Turki, Romi, Srbi in Hrvati. »Stari most« čez reko Vardar povezuje slovanski in albanski del mesta. Dve tretjini Makedoncev pripada krajevni pravoslavni Cerkvi, Albanci pa so večinoma muslimani.

Maloštevilčna Katoliška cerkev v Severni Makedoiji šteje okoli 15.000 članov, kar predstavlja 0,75 % prebivalstva. Sestavljena je iz dveh delov. Okoli 3.700 katoličanov latinskega obreda prihaja večinoma s Hrvaške, Poljske, Slovaške in iz Slovenije, živijo pa predvsem v Skopju in na severu države. Okoli 11.500 z Rimom povezanih katoličanov bizantinskega obreda živi pretežno na jugu in jugovzhodu.

Geslo apostolskega obiska v Severni Makedoniji je vzeto iz Lukovega evangelija: Ne boj se, mala čreda (Lk 12,32); logo potovanja predstavlja belo podobo papeža Frančiška, ki blagoslavlja, v ozadju pa je obris zemljevida Makedonije v barvah narodne zastave. Tri valovite modre črte na beli podlagi spodnjega dela loga predstavljajo sari Matere Terezije, ki se je rodila v Skopju.

Vir: Kathpress / Radio Ognjišče
Foto: splet / Wikipedia