Dva tedna pred odprtjem vatikanskih arhivov o pontifikatu papeža Pija XII. so v javnost prišle zahteve, naj se beatifikacijski postopek za Eugenia Pacellija, ki je Katoliško cerkev vodil v letih med 1939 in 1958, zaenkrat ustavi. Piju XII. že dlje časa očitajo, da je molčal o holokavstu in da se ni dovolj odločno uprl nacističnim zločinom. Pred nadaljevanjem postopka naj bi po mnenju številnih zgodovinarjev najprej temeljito preučili vlogo Pija XII. v obdobju druge svetovne vojne.

Kot poroča spletni portal Vatican News, se 2. marca odprejo arhivi iz obdobja pontifikata Pija XII. Minuli ponedeljek pa so predstavniki Nemške škofovske konference in Osrednjega judovskega sveta za okroglo mizo razpravljali o vprašanju, kaj lahko pričakujemo po odprtju arhivov.

Še danes odprta številna vprašanja o delovanju papeža Pija XII. med drugo svetovno vojno

Še danes so odprta številna vprašanja o delovanju papeža Pija XII. in mečejo temno senco na judovsko-krščanske odnose, je poudaril predsednik Osrednjega judovskega sveta v Nemčiji, Josef Schuster. »Kako lahko pojasnimo veliki molk Katoliške cerkve o množičnem poboju judov v holokavstu? Kakšno vlogo je papež odigral pri reševanju rimskih judov?« se sprašuje Schuster.

Nejasno je tudi, v kolikšni meri je papež Pij po vojni pomagal nacističnim storilcem, da so lahko pobegnili preko t.i. bojnih črt. Številni so namreč po koncu druge svetovne vojne prebegnili v Latinsko Ameriko. »Katoliška cerkev bi morala upoštevati nova spoznanja o teh dogodkih in jasno priznati svojo odgovornost,« zahteva predsednik Osrednjega judovskega sveta v Nemčiji.

Zahteva po ustavitvi beatifikacijskega postopka

»Od leta 1965 je odprt beatifikacijski postopek za Pija XII., ki bi ga morali zaradi na novo dostopnih podatkov začasno ustaviti,« pa meni nemški cerkveni zgodovinar Hubert Wolf in dodaja, da to zahteva spoštovanje »do naših judovskih prijateljev«. Wolf veliko sodeluje pri predelavi arhivskega gradiva v Rimu, že zdaj pa svari pred »prehitrimi sklepi in senzacionalnimi novicami«.

Erfurtski škof Ulrich Neymeyr pa je vesel, da bo lahko kmalu izvedel več o pontifikatu papeža Pija XII.: »Pij XII. je bil papež skoraj 20 let (1939–1958). V tem času se je zbralo veliko arhivskega gradiva, ne le v Apostolski palači. Tudi dopisovanje z nunciaturami in dokumenti kongregacij bi lahko vsebovali pomembne podatke o vprašanju ravnanja Svetega sedeža v obdobju nacističnega režima, posebej glede preganjanja in nepredstavljivega poboja Judov,« je dejal Neymeyr.

»Ljudi moramo razumeti v kontekstu njihovega časa«

Škof upa, da bo po preučitvi arhivskega gradiva na razpolago dovolj časa in finančnih sredstev, »da bomo lahko pravilno pisali zgodovino. Eno temeljnih načel zgodovinskih raziskav pravi: ljudi moramo vedno razumeti v kontekstu njihovega časa in jih pozneje ne smemo obsojati, če vemo, kako so se dogodki razvijali,« meni škof Neymeyr.

Vatikan prireja študijski dan pred odprtjem arhivov o Piju XII.

V Vatikanu pa pred odprtjem arhivov o Piju XII. 2. marca v petek, 21. februarja, prirejajo študijski dan, na katerem bodo vodje različnih arhivov pojasnili, kako se njihove ustanove pripravljajo na težko pričakovano odprtje. Po napovedi papeža Frančiška, da bo dal zgodovinarjem in drugim raziskovalcem na razpolago arhive o pontifikatu Pija XII., so imeli veliko dela z urejanjem in pripravo zelo obsežnega gradiva.

Zgodovinarji z vsega sveta v arhivih pričakujejo nova spoznanja o vlogi papeža in Vatikana med drugo svetovno vojno in po njej, o ustanovitvi Nato in Varšavskega pakta ter o koncu kolonialnega obdobja.

Študijski dan prirejajo na papeškem patrističnem inštitutu Augustinianum, odprl pa ga bo vatikanski državni tajnik kardinal Pietro Parolin.