Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Reportaža o župniji Dol pri Ljubljani

Za vas piše:
Ivo Žajdela
Objava: 23. 06. 2020 / 08:27
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 23.06.2020 / 09:07
Ustavi predvajanje Nalaganje
Reportaža o župniji Dol pri Ljubljani

Reportaža o župniji Dol pri Ljubljani

V župniji Dol pri Ljubljani imajo tudi letos novomašnika. Lani so bili pri novi maši Tadeja Ložarja, letos bodo pri novi maši Janeza Potiska.

V župniji Dol pri Ljubljani so imeli lani in imajo letos novo mašo. Lansko leto so bili primerno udeleženi pri novi maši Tadeja Ložarja, letos za Janeza Potiska.


Dol pri Ljubljani, župnijska cerkev sv. Marjete.

»Župnija je kot cvetoči travnik na katerem na isti zemlji rastejo številne rastline, od raznovrstnih trav in plevelov do brezštevilnih cvetlic, ob katerih se spočije oko in razveseli srce. Vse rastline imajo svojo vlogo in namen na travniku.

Tu so tudi številne, nekatere komaj vidne žuželke, pa čebele, čmrlji, muhe in mušice, pa črvi in plazilci. Travnik in vse kar raste na njem, ogreva isto sonce in zaliva isti dež. Raznolikost rastlin daje polnost lepote Božjega stvarstva,« pravi Alojzij Grebenc, župnik v Dolu pri Ljubljani, in doda, da je nekaj podobnega tudi župnija, v kateri živijo številni ljudje, ki so tako različni med seboj, da morejo v vsakem videti čudež Božje vsemogočnosti.

Do vseh ljudi moramo biti spoštljivi in se truditi za lepo sožitje

»Vsak človek ima svoje, samo njemu lastno poslanstvo, da ga opravi v teku življenja. Vsakega izmed nas je Bog hotel imeti, tukaj in zdaj. Kot unikat z njemu lastnimi darovi. Vsi smo ustvarjeni s srcem, ki hrepeni po sreči. Vsi smo ustvarjeni kot svobodna bitja, katerih svoboda je omejena samo s pravico bližnjega.


Beričevo, podružnična cerkev sv. Križa

Kot kristjani smo v moči vere bratje in sestre med seboj. Do vseh ljudi moramo biti spoštljivi in se truditi za lepo sožitje. Vedno moramo graditi mostove in nikoli postavljati zidov. Sprejemamo občečloveški bonton, pravila lepega vedenja in to skušamo nadgraditi s krščanskimi krepostmi vere, upanja in ljubezni.«

Dobrodošli vsak čas, tudi izven uradnih ur

Župnik Alojzij Grebenc upa, da nas bo ta čas krize streznil in nas poučil, da samo življenje v prijateljstvu nekaj velja. Da ura za 30 ali 300 evrov kaže isti čas. Na vratih ima poleg termina uradnih ur pripis: Dobrodošli vsak čas, tudi izven uradnih ur.

»Duhovniki ne smemo biti uradniki. Uradne ure so nujno zlo. Župnišče je pri nas hiša odprtih vrat. Hvala Bogu imam od kaplanskih let naprej urejeno gospodinjstvo. Zato se zelo redko zgodi, da ne bi bilo nikogar v hiši.«


Brigitina birma, 2012, foto Aleš Pintar

Hvaležen je domačemu župniku iz otroških let, ki mu je pred novo mašo tolikokrat govoril: »Ko prideš na župnijo si najprej oskrbi gospodinjo, da boš neodvisen, da boš imel red v prehrani in v hiši. Potem pa si uredi stanovanje tako, da se boš dobro v njem počutil in boš rad doma. Na obiske pojdi kamor te povabijo, povej pa da boš ob obisku tudi pozdravil soseda in poznaj mero oziroma čas. Ljudje so veseli obiska, pa tudi tega, da je obisk kratek.«

Tega napotka se skuša držati že 45 let in vidi, da je zelo pameten.


Župnik Alojzij Grebenc

Zadovoljen in hvaležen, da sem postal to, kar sem

»Ker sem že nastopil jesen življenja se človek nehote ozira nazaj in sešteva pluse in minuse,« pove za Družino. »Moram reči, da sem zadovoljen in hvaležen, da sem postal to, kar sem. Nikoli mi ni bilo žal za to odločitev, četudi ni vedno sijalo sonce. Imam izpolnjeno življenje.
Veliko mi pomeni to, da smo duhovniki zlasti v dekaniji lepo povezani med seboj in si pomagamo v pastoralnem delu. Moje občutje službe in življenja lepo izraža Ps 70, ki pravi: »Vate Gospod zaupam od svoje mladosti. Tudi v starosti me ne zapusti«.

Reportažo si lahko v celoti preberete v novomašni številki Družine (štev. 26–27).

Foto: Ivo Žajdela

Kupi v trgovini

Novo
Izpostavljeno
Dve zgodbi enega zakona
Pričevanja
24,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh