Prelaz v Altaju, kamor so se odpravili slovenski strokovnjaki

Slovenski krasoslovci v svetu uživajo velik ugled, saj so eni redkih, ki raziskujejo prav vsa področja kraške narave: kraško površje, jame, vode in biološke značilnosti. K raziskovanju kraške pokrajine so jih povabili tudi ruski strokovnjaki. V sibirskem Altaju jih je spremljala tudi Ekipa Izobraževalnega programa TV Slovenija in o odpravi posnela film Krasni kras.

Sibirski kras so poučevali štirje slovenski krasoslovci biologinja izr. prof. dr. Tanja Pipan, hidrogeologinja izr. prof. dr. Metka Petrič, geograf prof. dr. Tadej Slabe in geolog izr. prof. dr. Martin Knez. Film prikazuje raziskovanje kraških škrapelj, ki razkrivajo svojevrstno in prvič opisano oblikovanje kraškega površja, značilnega za podnebne razmere v altajski republiki, natančno proučevanje marmorizirane kamnine in oblik na njej, proučevanje podzemeljske favne in ekoloških značilnosti krasa. Posebno pozornost so posvetili vodam, ki oblikujejo kras.


Ust-kan, kjer so slovenski strokovnjaki pomagali altajskim pri preučevanju krasa. 

Sibirski Altaj je mistična dežela s čudovito naravo in redkimi živalskimi vrstami. Nastal je po trku azijske in indijske tektonske plošče, ki je povzročil lomljenje in gnetenje tektonskih plošč. Proces je apnenec preoblikoval v marmor.

O slovenskem in altajskem krasu, delu slovenskih krasoslovcev in dokumentarnem filmu Krasni kras smo se pogovarjali s scenaristko Anjo Čuček.

Kako se je začelo sodelovanje RTV Slovenija s slovenskimi krasoslovci?

Z Inštitutom za raziskovanje krasa ZRC SAZU že dlje sodelujem v okviru edine slovenske televizijske oddaje o znanosti Ugriznimo znanost (na sporedu vsak četrtek ob 17.25 na TV SLO 1). Prav zaradi korektnega in spoštljivega odnosa ter uspešnega dela v preteklosti so me povabili, da se jim pridružim na eni od njihovih odprav v ruski Altaj.


Altajski in slovenski krasoslovci z ekipo TV Slovenija

Kako slovenski krasoslovci pomagajo v Altaju?

Altajska narava je presunljiva, a slabo raziskana, zato so sodelavci altajskega državnega naravnega biosfernega rezervata k odkrivanju skritih čudes povabili slovenske krasoslovce, ki celostno raziskujejo in razvijajo krasoslovje doma in po svetu. Prav ta celostni pristop jih postavlja pred druge.


Sotočje Chuye in Katuna z ekipo TV Slovenija 

Mag. Igor Kalmikov, direktor omenjenega parka, sodelovanje s slovenskim Inštitutom za raziskovanje krasa izjemno ceni, saj se zaveda, da gre za ugledne strokovnjake svetovnega kova, kakršnih na Altaju ni. Zato ti že več kot pet let preučujejo njihovo naravo in jim omogočajo znanstveno-raziskovalno gradivo, ki primanjkuje tako v Altaju kot v Rusiji. S sodelavci vodstva altajske univerze in altajskega državnega parka so namreč podpisali sporazum o trajnem in tesnem sodelovanju.

Med odpravo, na kateri sem jih spremljala s snemalcem Bernardom Permetom in asistentom snemalca Vidom Osredkarjem, pa so se dogovorili še o tem, da bodo kakšnega študenta altajske univerze vključili v svoj doktorski študij krasoslovja, ki je edini tovrstni študij na svetu, in je tudi krasoslovno študijsko središče Unesca. Slovenski raziskovalci bodo hkrati kot mentorji pomagali gostujočim študentom pri raziskovalnih nalogah njihove univerze.

Čeprav se je zakrasevanje v južni Sibiriji začelo mnogo prej kot v Sloveniji so ga do zdaj le delno opisali. Zakaj?

Kras je na Altaju preučeval profesor Marinin, ki je zbrana spoznanja zapisal v knjigi. A v njej mu ni uspelo razložiti, kako se kras razvija. V Altajskem državnem naravnem biosfernem rezervatu potekajo različna znanstvena raziskovanja od 30. let prejšnjega stoletja. V manjšem obsegu so v preteklosti potekale tudi geološke raziskave.


Podoba doline Chulyshman na poti do kraških pojavov Altaja

Za podrobnejšo zapolnitev vrzeli na tem področju so prosili slovenske krasoslovce, ki v svetu uživajo velik ugled, saj so eni redkih, ki raziskujejo prav vsa področja kraške narave (kraško površje, jame, vode in biološke značilnosti). Ruski kolegi so cenjenim strokovnjakom pokazali tamkajšnji kraški svet, izr. prof. dr. Tanja Pipan, biologinja krasoslovka, izr. prof. dr. Metka Petrič, hidrogeologinja krasoslovka, prof. dr. Tadej Slabe, geograf krasoslovec, in izr. prof. dr. Martin Knez, geolog krasoslovec, pa so jih podučili o tem, kako izjemen je ta in kaj vse v sebi skriva.

Po čem je sibirski kras drugačen od slovenskega?

Nisem geologinja, zato lahko le povzamem besede izr. prof. dr. Martina Kneza, geologa krasoslovca, ki me je o tem podučil. Kras je področje, kjer so na površju karbonatne kamnine. To so predvsem sedimentne kamnine, apnenci, dolomiti, konglomerati, breče in druge.



V Sloveniji so te kamnine predvsem iz srednjega zemeljskega veka, pa tudi mlajše. Stare so večinoma med 45 in 250 milijoni let. Takih kamnin v Altaju niso našli. V južni Sibiriji se je intenzivna geološka zgodovina začela že mnogo prej, v predkambriju, pred okrog 750 milijoni let in je trajala do pred približno 400 milijonov let. Kaj se je takrat zgodilo, pa izveste v filmu (smeh)12

Ste se med odpravo naučili tudi česa novega tudi o slovenskem Krasu?

Z odprtimi očmi in ušesi sem spremljala vsak njihov gib in poskušala vsrkati čim več znanja. Zanimivo je spremljati raziskovalce, ki s takšno vnemo na eni strani in preprostostjo na drugi razkrivajo zgodovino in obujajo zgodbe, ki jih je narava zapisala pred milijoni let. Raziskovanje altajskega krasa je bilo poučno tudi za krasoslovce same.


Ulaganski rajon

Eno študijo o kraških škrapljah, ki razkrivajo svojevrstno in prvič opisano oblikovanje kraškega površja, značilnega za podnebne razmere v južni Sibiriji, so že zaključili. Nova spoznanja pa jim pomagajo bolje razumeti delovanje in nastanek krasa tudi doma in drugod po svetu. In kot pravi geograf krasolsovec Tadej Slabe, vodja odprave in direktor Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, je natančno proučevanje marmoriziranih kamnin v Altaju še posebej zanimivo, saj so tam prvič natančno opisali, kako se oblikujejo marmorji, ki so izpostavljeni velikemu nihanju v temperaturi. Ko so ta spoznanja primerjali z oblikami po svetu, so ugotovili, da je to oblikovanje povsem svojevrstno. Še nikjer ni bilo opisano. Njihovi opisi in zapisi bodo tako pionirske beležke v znanstveni literaturi o tovrstnem oblikovanju krasa.

Film Krasni kras je režirala Ita Obersnu. Direktor fotografije je Bernard Perme, montažer Marko Hočevar.

Premierno bo na TV SLO 1 predvajan v sredo, 3. aprila, ob 17.25.