Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Za najbolj ranljive

Za vas piše:
Ksenja Hočevar
Objava: 12. 05. 2020 / 12:21
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 13.05.2020 / 11:09
Ustavi predvajanje Nalaganje
Za najbolj ranljive

Za najbolj ranljive

Zlatko Gričnik pripravlja na Nadškofijski karitas Maribor projekte za najbolj ranljive skupine in vodi Dom sv. Lenarta.

Zlatko Gričnik pripravlja na Nadškofijski karitas Maribor projekte za najbolj ranljive skupine že četrt stoletja, zadnjih dvanajst let pa vodi Dom sv. Lenarta, kjer bivata tudi dva upokojena škofa.


Foto: Blaž Weindorfer

»Spoštljivo jima je stregel na starost …« Stavek iz Tobijeve knjige je geslo Karitasinega doma za starejše v Lenartu in tudi misel, ki vsak dan spremlja njegovega direktorja Zlatka Gričnika. »V zadnjih mesecih 'izrednega stanja', ko so stanovalci zaradi nevarnosti vdora virusa v hišo še bolj odvisni od nas zaposlenih, se je še bolj pokazalo, da nismo le izvrševalci nalog, do izraza je prišla spoštljivost, človečnost.«

Samo da ne bo vojne!

Direktor doma od začetka marca, ko so dom »zaprli«, pravi, da največ upanja in moči dobiva prav od stanovalcev. »Največkrat slišim: samo da ne bo vojne! Mnogi so preživeli 'vojsko', kot rečejo, stari najbolj vedo, kako je, če ni miru. Prekinitev socialnih stikov je težka, a ne najhujša stvar, ki jih je doletela.« Čeprav svojcev, kot pravi, zaposleni ne morejo nadomestiti, so si pa za osebno bližino, pogovor, številne majhne pozornosti, za kar običajno zmanjka časa, načrtno vzeli več časa. »In vsakodnevno se dogaja, da ko stanovalce ob kavici ali ob posedanju na svežem zraku pred domom bodrimo in tolažimo, pravzaprav s svojo modrostjo oni pomirijo nas.«

Ne čutijo se utesnjene

Da 214 stanovalcev Doma sv. Lenarta, med njimi sta tudi upokojena mariborska škofa Kramberger in Smej, v nevarnosti pred okužbo niso zaprli v sobe, pravi Gričnik.

»Prednost našega doma so poleg petih skupnih prostorov tudi široki in dolgi povezovalni hodniki, sobe imajo tudi velike balkone. Nam je bilo pomembno, da se ne čutijo utesnjene …« našteva direktor Gričnik in doda, da so stanovalci sami sprejeli odgovornost, da imajo tudi v času prepovedi zbiranj še vedno maše, ločeni po nadstropjih in na predpisani razdalji. V vsakem nadstropju imajo namreč ali škofa ali duhovnika. Kljub vsem ukrepom, pravi Gričnik, pa ob vsakem testiranju – tako zaposlenih kot stanovalcev, več deset so jih že opravili – »trepetajo«, ali bo kdo pozitiven. »Za ta primer imamo načrt premestitve okuženih v bližnji Dom sv. Agate, ki bi ga morali odpreti v marcu, a zaradi situacije še ostaja zaprt.«

Kakšna je bila pot Zlatka Gričnika do uresničitve želje, da bi pomagal najranljivejšim, in kaj ga pri delu vodi, si preberite v novi številki Družine.

Kupi v trgovini

Novo
Izpostavljeno
Dve zgodbi enega zakona
Pričevanja
24,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh