Praznovanje se je po spominski maši nadaljevalo pred Aljaževo domačijo v Zavrhu s svečano akademijo. FOTO: Jože Potrpin

Poleg tega letos obeležujemo tudi 130-letnico postavitve Aljaževega stolpa na vrhu Triglava. Na Aljažev rojstni dan se veže tudi občinski praznik občine Medvode, kar je tudi eden razlogov za praznovanje na prvo julijsko soboto, ko Zavrh pod Šmarno goro, Aljažev rojstni kraj, znova zaživi v duhu tradicije, domoljubja in spoštovanja do slovenskih gora. 

Slavnostni govornik je bil Janez Janša. FOTO: Jože Potrpin

Še posebej praznično letos. V soboto, 5. julija, je bil pod okriljem Gorniškega kluba Jakob Aljaž izveden tradicionalni pohod Od Jakoba do Jakoba v dveh skupinah. V podružnični in romarski cerkvi Matere Božje na Šmarni gori je tradicionalno spominsko mašo daroval sodobni »triglavski župnik« France Urbanija. Praznovanje se je nadaljevalo pred Aljaževo domačijo v Zavrhu s svečano akademijo. Njen moto je bil verz iz Aljaževe Oporoke mladim: »Kar v srcu nam mladem gori, naj v pesmi glasno zadoni. Odmeva naj dol in planina, oj, zdrami se, zdrami, mladina.« 

Fotogalerija Jožeta Potrpina:

Ob otvoritvi slovesnosti je zadonela himna slovenskih planincev Oj, Triglav, moj dom v izvedbi Ženskega pevskega zbora KUD Oton Župančič Sora pod vodstvom Jane Debeljak, ki je nastopil še pozneje. Pred repliko Aljaževega stolpa, ki so jo postavili ob 180-letnici njegovega rojstva pred Aljaževino, so položili venec. Moderator kulturnega programa je bil igralec Pavle Ravnohrib, v umetniškem delu akademije sta nastopila gledališki igralec in pesnik Tone Kuntner ter ljubiteljski igralec Zvone Nagode v vlogi Jakoba Aljaža. Z glasbo in plesom so dogodek obogatili tudi Sorški orgličarji pod umetniškim vodstvom Damirja Fajfarja in Mladinska folklorna skupina KUD Oton Župančič Sora, ki ga vodi Lea Onufrija Volk. 

Kulturni program je obogatil Tone Kuntner. FOTO: Jože Potrpin

Za uspešno prehojeno spominsko gorniško pot Aljaževa pot od doma do doma je častni znak prejela Slavka Poje iz Šentvida nad Ljubljano. Zbrane gornike in planince, pohodnike, rojake, častne goste so nagovorili: podžupan Občine Medvode Leon Merjasec, predsednik Slovenskega gorniškega kluba Skala dr. med. Tonč Žunter, podpredsednik Planinske zveze Slovenije Martin Šolar.

Mladinska folklorna skupina KUD Oton Župančič Sora. FOTO: Jože Potrpin

Veliki človek in Slovenec

Slavnostni govornik je bil Janez Janša, soustanovitelj SGK Skala, poslanec in trikratni predsednik vlade RS. Predstavil je nekaj dragocenih misli, aktualnih za Aljažev, še posebej pa za današnji čas. »Deset dni nazaj je Slovenija obhajala 34. rojstni dan. Spominjali smo se dneva, ko smo Slovenci dobili svojo državo. V tistem dnevu je bil tudi spomin na številne naše rojake v naši zgodovini, ki so nas ohranili kot narod, mnogokrat tudi v zelo težkih razmerah. Ki so gradili našo identiteto, se borili za slovenski jezik in za slovensko zemljo. Med temi velikimi imeni v zgodovini na dolgem seznamu naših zaslužnih rojakov je ime župnika Jakoba Aljaža zelo visoko. Kot je po številnih naporih in po stoletjih slovenskemu narodu končno uspelo, da smo dobili lastno državo in smo formalno postali gospodar na svoji zemlji, tako se je treba tudi zavedati, da je vse tisto, kar je omogočilo, da smo prišli do tega trenutka, potrebno ohraniti spominu tudi v prihodnje. Ker nič, razen Božjega kraljestva, ni dano za večno. In zato iskrena hvala vsem, ki gojite spomin na tega velikega človeka in Slovenca, Jakoba Aljaža: Gorniškemu klubu, Janku za te prireditve, vsem, ki prihajate sem vsako leto, ki hodite po poti Jakoba Aljaža.«

Fotogalerija Jožeta Potrpina:

Zmaga Aljaža na Dunaju

V nadaljevanju je Janša spregovoril o Triglavu, našem današnjem simbolu, imamo ga v našem grbu, imamo ga v številnih grafikah, publikacijah. Mnogi vsako leto romamo k temu simbolu. Nekateri tudi večkrat. Kot je poudaril, »vrh Triglava je danes pravzaprav sveta gora Slovencev. Je pa za ta vrh potekal hud boj takrat pred 130 leti. Ko smo obhajali 100. obletnico postavitve tega stolpa, je bila dostojna prireditev tudi na vrhu Triglava in takrat sem prvič bolj podrobno prebral to zgodovino boja za ta vrh. Aljaž je kupil zemljo za nekaj skromnih goldinarjev na vrhu Triglava, ampak je, seveda, nemško planinsko društvo takoj vložilo tožbo in začela se je pravda. Začela se je pravniška pravda. Za vrh Triglava. Bilo je kar nekaj zdrsov in padcev in odločitev takšnih in drugačnih, ampak na koncu je Aljaž zmagal. Zmagal je na vrhovnem sodišču na Dunaju. Proti nemškemu društvu na sodišču, kjer so bili nemški sodniki, ki so presodili v korist Aljaža, Slovenca, proti nemškemu društvu. Ko sem to bral, se mi je zdelo, da ne vemo ravno dovolj o tem, kaj se je dogajalo na naših tleh pred 100 leti, zdaj že pred 130 leti. In nekako sem se vprašal, če bi bila ta pravda danes pred slovenskim vrhovnim sodiščem, ali bi Aljaž zmagal? Veliko vprašanje. Tista država, včasih, ko smo hodili v šolo, smo rekli gnila Avstro-Ogrska, je bila očitno v tem oziru bolj pravna država kot pa država, ki jo mi gradimo sami, se pravi, nismo še tam.«

Sorški orgličarji. FOTO: Jože Potrpin

Potrebno je vztrajati

Po Janševih besedah pa iz boja Aljaža za slovenski vrh Triglava izhaja še drug nauk, ki si ga velja zapomniti, ki nekako nadgrajuje začetni verz kot Aljažev nauk mladini. »Treba je vztrajati. Če Aljaž ne bi vztrajal, kljub temu, da je kupil to zemljo, bi ta vrh takrat padel v nemške roke. Ne bi bilo slovenskega stolpa, verjetno bi bil postavljen nek drug simbol. Vprašanje je, kaj bi se dogajalo. Tako da je treba vztrajati. Ker je bilo prej rečeno, da je potrebno iz teh časov, o katerih zdaj govorimo, in iz življenja Jakoba Aljaža potegniti tudi kak nauk za sedanjost, naj bo to ta nauk, nič ni samoumevno. Tudi tisto, kar si si enkrat priboril, je treba ohranjati, zato je treba ohranjati spomin na Jakoba Aljaža in druge velike Slovence, ki so nas ohranili in zgradili kot narod, kar nam je omogočilo, da smo postali nacija z lastno državo. Danes je na svetu, sploh tudi v Evropi, veliko narodov, ki so večji od nas, pa nimajo lastne države. Tudi zato, ker niso imeli takšnih ljudi, kot je bil Jakob Aljaž. Torej, še enkrat iskrena hvala vsem, ki ohranjate spomin nanj, na Jakoba Aljaža, na tega velikega človeka in velikega Slovenca. Bog živi Slovenijo!«