Pri maši je pel razširjen župnijski pevski zbor skupaj z zborom Gaudium in orkestrom, saj so izvedli Haydnovo orkestrsko mašo v čast sv. Nikolaju. V začetku maše je nadškofa pozdravil tajnik župnijskega pastoralnega sveta, se mu zahvalil za obisk in tudi podporo samega Antonovega doma, ki je v 20. letih delovanja sprejel že približno toliko ljudi, kot je prebivalcev Ljubljane. Na to se je obrnil nadškof v pridigi, kjer je na začetku pozdravil vse sodelavce župnije in občestvo ter nas povabil, naj se zahvalimo za 20 let delovanja Antonovega doma in se hkrati vprašamo, koliko vsak iz njega zajema in kaj nam pomeni.

FOTO: Janez Kotar

Nadaljeval pa je z drugačnim pogledom na omenjeno statistiko: zemeljska statistika je eno, drugo pa je nebeška statistika – statistika dobrega, za kar se odločimo, ko prisluhnemo Bogu in njegovim povabilom ter poskušamo živeti in delati dobro. Tudi Božja beseda se je navezovala na to: prilika o svatbi, ki jo je kralj pripravil sinu, pa vsi povabljeni niso mogli priti. Vprašali smo se, kdaj smo tudi mi taki – rečemo Bogu, da nimamo časa, da so naši opravki pomembnejši kot Božje povabilo, dajemo prednost vsemu drugemu. Zato tudi danes svatovska dvorana ostaja prazna – pa naj bo to cerkev, dvorana Antonovega doma ali kakšen drug dogodek, na katerega nas vabi Bog. Zato naš svet postaja teman, krvav, razrušen – in to stopa v naše življenje, morda tudi duše. Bog pa nas išče prav tam, kjer smo, prav vse nas vabi na svojo gostijo, naj bomo na ulici, med tujci, med vsakdanjimi ljudmi.

FOTO: Janez Kotar

Kaj pa je svatovsko oblačilo, zaradi katerega je kralj enega izmed povabljenih vrgel iz gostije? Morda je to sveti krst, pa vendar ta gostija ni omejena le na krščene. Pravo oblačilo se skriva v Jezusovi priliki o poslednji sodbi: "Lačen sem bil in ste mi dali jesti, žejen sem bil in ste mi dali piti …" V teh delih usmiljenja, ki jih našteva, se skriva prava vstopnica na večno gostijo – videti bližnjega v stiski, biti sočuten, videti, kje lahko ponudimo pomoč. To je oblačilo človeške pozornosti, dobrega dejanja nekomu, ki ga je potreben. In to oblačilo lahko obleče vsak, ne glede na to, ali je krščen, ali hodi vsako nedeljo k maši. V tem se lahko najde vsak izmed nas.

FOTO: Janez Kotar

Po maši smo praznovanje nadaljevali z namenom povezovanja župnijskega občestva v skupnost, za kar služi tudi Antonov dom. Vzdušje je popestrila godba, vsi pa smo se podružili ob kosilu v garaži Antonovega doma.