Slovesno somaševanje je vodil nadškof Stanislav Zore. Foto: Ivo Žajdela

Najprej je bila v župnijski cerkvi sv. Antona Padovanskega maša, pri kateri je slovesno somaševanje vodi nadškof Zore. Pri maši sta skupaj prepevala zbor Gaudium in župnijski pevski zbor pod vodstvom dirigentke Andreje Martinjak. Po maši je v Antonoven domu nadškof Zore blagoslovil novo kapelo, ki so jo poimenovali po sv. Klari.

Kapelo sv. Klare v Antonovem domu je blagoslovil nadškof Stanislav Zore. Foto: Ivo Žajdela

Kapela sv. Klare – po dvajsetih letih uresničena prvotna zamisel

Antonov dom na Viču so dokončali leta 2006, 22. oktobra istega leta so ga tudi slovesno blagoslovili. Letos mineva dvajset let, odkar je postal prostor župnijskega življenja, srečevanja, kateheze, izobraževanja, dobrodelnosti in številnih drugih dejavnosti. Kot je dejal župnik p. Marjan Čuden so imeli od odprtja Antonovega doma oktobra 2006 do konca leta 2025 v domu skupaj 2.784 prireditev in na njih 262.000 obiskovalcev. Ob dvajsetletnici so želeli dokončati nekaj, kar je bila prvotna zamisel. Kapela je bila predvidena že od prvih načrtov za gradnjo novega pastoralnega centra.

Župnik p. Marjan Čuden. Foto: Ivo Žajdela

Sv. Klara je bila žena tihe, pogumne in žareče vere

Že tedaj so izbrali njeno ime: kapela sv. Klare. Izbira ni bila naključna. Sveto Klaro v upodobitvah pogosto prepoznamo po posodi z Najsvetejšim v rokah. Klara je bila žena tihe, pogumne in žareče vere. Ob sv. Frančišku je odkrila lepoto molitve in popolnega zaupanja Bogu. Svoje življenje je gradila iz dolgega, vztrajnega češčenja Kristusa. Zato je primerna zavetnica prostora, katerega namen je obhajanje maše in molitev pred Najsvetejšim.

Pela sta zbor Gaudium in župnijski pevski zbor pod vodstvom dirigentke Andreje Martinjak. Foto: Ivo Žajdela

Verniki so prihajali v kapelo molit podnevi in ponoči

Kot je dejal p. Marjan Čuden, prostor kapele v tem času od odprtja Antonovega doma ni bil prazen prostor, ki bi čakal na neko prihodnjo ureditev. Verniki so prihajali v kapelo molit podnevi in ponoči. Dostop je bil omogočen s ključavnico na kodo, zato kapela ni bila vezana samo na čas, ko je Antonov dom odprt. Najsvetejše je le redko samevalo. »Ob dvajsetletnici Antonovega doma se nam je zato zdelo primerno, da prvotno zamisel dokončno uresničimo ter kapeli damo tudi njeno dokončno liturgično vsebino.«

Ministranti Foto: Ivo Žajdela

Tri podobe: sv. Klara, sv. Frančišek Asiški in Jezusov krst v reki Jordan

Za kapelo sta Maša in Nikolaj Mašukov naslikala tri podobe: sveto Klaro, svetega Frančiška Asiškega in Jezusov krst v reki Jordan.

Poseben pomen ima novi kamniti oltar, ki ga je izdelal kamnosek Damijan Mužina. Njegovo podnožje je nekaj posebnega. Kamen so namreč našli pri izkopu gradbene jame za Antonov dom. Po vsej verjetnosti je nekoč služil kot utež pri stiskalnici. Kamen je mnogo starejši od stavbe in je bil na tem prostoru že dolgo. Ob gradnji Antonovega doma so mu dali nov pomen – postal je temeljni kamen nove zgradbe.

Poseben pomen ima novi kamniti oltar, ki ga je izdelal kamnosek Damijan Mužina. Foto: Ivo Žajdela

Sezidani ste na temelju apostolov in prerokov

Prav s temeljnim kamnom Antonovega doma je povezana zgodba, ki se nam danes zdi skoraj preroška. Temeljni kamen so blagoslovili 27. oktobra 2002. Vanj so vzidali listino, ki se začne z besedami apostola Pavla iz Pisma Efežanom (Ef 2,20): »Sezidani ste na temelju apostolov in prerokov. Vogelni kamen pa je sam Kristus Jezus.« Tistega dne je temeljni kamen blagoslovil tedanji ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode.

Sv. Klara (Maša in Nikolaj Mašukov). Foto: Ivo Žajdela

Antonov dom brez ljubezni v srcih ljudi ne bi veliko pomenil

Listina, ki so jo vzidali v temeljni kamen, ni govorila samo o stavbi. Govorila je predvsem o tem, kaj naj bi se v tej stavbi dogajalo. V njej so med drugim zapisali, da za trdnost naše vere ni odločilen kamen, ampak Kristus, ter da Antonov dom brez ljubezni v srcih ljudi ne bo veliko pomenil. Zapisana je bila želja, da bi se ljudje v njem trudili za odpuščanje, lepoto, veselje, mir in dobroto in da bi bili prav ti sadovi najlepša dediščina prihodnjim rodovom.

Listino so podpisali nadškof, projektanti in graditelji ter predstavniki različnih generacij in skupin župnije: otroci, kateheti, mladi, sodelavci Karitas, člani župnijskega pastoralnega sveta, pevci, predstavniki socialnih programov, bolniki in drugi.

Sv. Frančišek Asiški (Maša in Nikolaj Mašukov). Foto: Ivo Žajdela

Kapela sv. Klare bo namenjena osebni molitvi, češčenju Najsvetejšega in bogoslužnim srečanjem

»Dvajset let pozneje se je pokazala lepa možnost, da simboliko temeljnega kamna prenesemo v kapelo. Temelj pastoralnega središča na Viču postaja oltar,« je pojasnil župnik p. Marjan Čuden, in dodal, da v tem vidi enega najlepših poudarkov nove kapele. »Antonov dom ima veliko prostorov in v njih se vsak dan marsikaj dogaja. Tu so srečanja otrok, mladih, odraslih, zakoncev in starejših, kateheza, predavanja, vaje pevskih zborov, dobrodelnost in druženje. Toda ob vsem tem potrebujemo prostor, ki nas vrača k izviru. Kapela sv. Klare bo še naprej namenjena osebni molitvi, češčenju Najsvetejšega in bogoslužnim srečanjem. Predvsem pa bo ostala dostopna.«

Jezusov krst v reki Jordan (Maša Bersan Mašukov). Foto: Ivo Žajdela

Kapela sv. Klare v Antonovem domu bo prostor miru, luči in bližine

Ko so pred štiriindvajsetimi leti v temelj Antonovega doma položili listino, so zapisali, naj dom »trdno stoji in služi dolgim rodovom zanamcem«. Takrat še niso vedeli, kaj vse se bo v njem v naslednjih desetletjih dogajalo in koliko ljudi bo šlo skozi njegove prostore. Vedeli pa so, na čem naj stoji.

Zato se župniku p. Marjanu Čudnu zdi pomenljivo, da dvajsetletnice Antonovega doma ne zaznamujejo predvsem s pogledom nazaj, ampak z oltarjem. »To je najlepši pomen kapele sv. Klare: da bo sredi hiše, polne ljudi, besed, srečanj in dejavnosti, obstajal prostor, ki bo tiho, vendar jasno kazal, kje je središče. To središče je oltar, ki ni spomenik preteklosti. Ob njem se vedno znova začenja.«

Kapela sv. Klare v Antonovem domu na Viču. Foto: Ivo Žajdela

Naj bo kapela sv. Klare v Antonovem domu prostor miru, luči in bližine – kraj, kjer bo vsak človek odložil svoje skrbi in začutil, da ga Bog nežno sprejema.

Križev pot v kapeli sv. Klare. Foto: Ivo Žajdela

1/19