Na hribu nad Novo Gorico je maja in junija še posebej lepo. Ne le da na Kostanjevici zacvetijo značilne vrtnice bourbonke (ime so dobile po zadnjih članih francoske kraljeve rodbine Bourbon, ki so se zatekli v sosednjo Gorico, vendar jih je pogled na Kostanjevico tako prevzel, da so si želeli biti pokopani prav na Kostanjevici), ampak zadoni tudi Glasba z vrtov svetega Frančiška. Cikel koncertov, ki ga organizira Kulturni dom Nova Gorica, letos praznuje že 20. obletnico.

Ob tej priložnosti so izdali zbornik, v katerem so se sprehodili po zgodovini živahnega koncertnega dogajanja na Kostanjevici. V njem so tudi prispevki glasbenih strokovnjakov, za boljšo predstavo o Glasbi z vrtov svetega Frančiška pa poskrbijo fotografije. Predstavili so ga 13. maja ob odprtju cikla koncertov na samostanskem vrtu.

Koncerti, na katerih se predstavijo predvsem mladi, pa tudi uveljavljeni glasbeniki, se bodo zvrstili do 23. junija. Prelepa okolica in čudovita glasba vedno pritegneta veliko obiskovalcev, kar pripomore k promociji in povezovanju slovenskih in čezmejnih glasbenih navdušencev.

Glasbeno dogajanje poteka v dvorani frančiškanskega samostana, zadnji koncert pa bo v cerkvi. Vstopnine ni, zbirajo se le prostovoljni prispevki.

Ob jubileju smo se pogovarjali z gospo Pavlo Jarc, direktorico Kulturnega doma Nova Gorica.


Pavla Jarc, umetniška vodja

V čem je letošnji, jubilejni, cikel drugačen od prejšnjih. Kako ste proslavili 20-obletnico?

Glasba z vrtov svetega Frančiška v prijetnem okolju Frančiškanskega samostana Kostanjevica že 20 let bogati goriški kulturni prostor in mu s koncerti, namenjenimi predvsem mladim, še neuveljavljenim, a izredno nadarjenim glasbenikom zlasti z naših »goriških vrtov«, daje poseben pečat. Veliko pozornosti namenjamo tudi spodbujanju ter predstavitvi slovenske in ožje primorske oz. goriške glasbene ustvarjalnosti, ki je vselej bogato zastopana v koncertnih programih nastopajočih. Tej rdeči niti smo sledili tudi pri pripravi letošnjega glasbenega cikla, s še večjim poudarkom na predstavitvah goriških glasbenikov.

Obletnico smo zaznamovali z izdajo zbornika z naslovom Dve desetletji Glasbe z vrtov svetega Frančiška, s katerim želimo seznaniti javnost z živahnim utripom dvajsetih sezon Glasbe z vrtov svetega Frančiška. V njem so poleg pogleda v zgodovino glasbenega cikla, strokovne ocene in bogatega slikovnega gradiva zbrani tudi vsi koncerti. Ko smo ob pripravah na ta zbornik listali po našem glasbenem arhivu, smo z navdušenjem ugotavljali, koliko nekoč mladih, še neuveljavljenih glasbenikov, ki je koncertiralo v tem glasbenem ciklu, je danes priznanih solistov ali komornih glasbenikov. Lep primer je npr. Pihalni kvintet Slowind, ki je nastopil v tem glasbenem ciklu pred dvajsetimi leti in letos otvoril jubilejno sezono s sijajnim koncertom. Zato lahko rečemo, da smo glavni namen dosegli. Mladim, še neuveljavljenim glasbenikom smo omogočili stopiti na koncertni oder, da širšemu občinstvu pokažejo svoje znanje in talent, ter jim odprli vrata v širni glasbeni svet, kjer utrjujejo svojo umetniško pot.

Kako izbirate nastopajoče?

Pri oblikovanju programov sodelujemo s strokovnimi sodelavci, glasbenimi šolami, izpostavila bi predvsem Glasbeno šolo Nova Gorica in Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel iz sosednje Gorice, ter številnimi drugimi slovenskimi in italijanskimi glasbenimi ustanovami. Že skoraj deset let sodelujemo tudi z Zvezo primorskih glasbenih šol, s katero pripravljamo koncert Mladi glasbeni biseri, kjer spoznavamo mlade primorske glasbenike, nagrajence različnih domačih in mednarodnih tekmovanj. Poseben koncert, ki izžareva svežino, mladostno energijo in iskreno željo po muziciranju. Ponudbe in želje po nastopanju pa prihajajo tudi neposredno od samih glasbenikov.

Kakšni so načrti za prihodnost?

V Kulturnem domu Nova Gorica si želimo, da bi takšna izbrana glasbena srečanja še naprej doživljala občudovanje številnega občinstva, plemenitila ta pomembni kulturnozgodovinski biser v našem mestu s tehtnimi koncertnimi programi ter spodbujala glasbeno ustvarjalnost mladih na Goriškem in širšem Primorskem. Prizadevali si bomo za še bolj poglobljeno povezovanje tudi z glasbeniki in ustanovami onkraj meje ter spoznavanje njihove glasbene ustvarjalnosti. Naj torej ti edinstveni koncerti tudi v prihodnje odpirajo nove poti v vznemirljivi glasbeni svet, ki vsebuje veliko znanega in vselej pušča čar neodkritega.

Bi še kaj sporočili bralcem portala Družina?

Do konca letošnjega 20. glasbenega cikla so še trije koncerti, zato povabilo, da se nam pridružite na »Kapeli«, kot tudi kraju pravimo domačini, kjer lahko poleg glasbe spoznate tudi pestro zgodovino frančiškanskega samostana, obiščete knjižnico, ki nosi ime po patru Stanislavu Škrabcu, priznanem slovenskem jezikoslovcu – slovenistu, ali grobnico kraljeve rodbine Burbon.