V karmeličanskem samostanu v Sori bodo v četrtek, 24. marca 2011, obeležili 25. obletnico blagoslova tamkajšnjega samostana, sporočajo s Tiskovnega urada SŠK. Zahvalno mašo bo ob 17. uri daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. dr. Anton Stres, somaševali pa bodo duhovniki, ki so s samostanom in skupnostjo sester karmeličank posebej povezani. Med njimi bodo Štefan Babič, Jože Čuk, Janez Juhant, Martin Špringer, Franci Vrhunc in nekateri drugi.

Pogled v zgodovino

Prve tri sestre karmeličanke so se leta 1967 iz povojnega izgnanstva v tujino vrnile v Slovenijo. Naselile so se v gospodarskem poslopju v Mengšu. Prošnje za celovito in ustrezno obnovo njihove stavbe so bile večkrat zavrnjene, zato so za gradnjo novega samostana začele iskati novo lokacijo. Takratni župnik v Sori Lojze Zaplotnik jim je v imenu sorške župnije podaril travnik, na katerem stoji samostan. Za gradnjo novega samostana si je osebno prizadeval tudi ljubljanski nadškof metropolit msgr. dr. Alojzij Šuštar, ki je sestre redno obiskoval, jih spodbujal k življenju po pristnem duhu sv. Terezije Ávilske (1515–1582 ) in jih tudi velikodušno materialno podpiral.

Nadškof Šuštar je na cvetno nedeljo, 23. marca 1986 blagoslovil karmeličanski samostan v Sori, ki je posvečen sv. Jožefu in Marijinemu brezmadežnemu srcu. Pri blagoslovu so bili navzoči tudi apostolski nuncij v Jugoslaviji msgr. Francesco Colasuonno, ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Stanislav Lenič, karmeličanski provincial p. dr. Jakov Mamić iz Zagreba ter številni duhovniki iz vseh treh takratnih (nad)škofij in mnogi dobrotniki. Brez dobrote slednjih, tako iz domovine kot tujine, se samostan ne bi mogel dograditi.

Karmeličanski samostan predstavlja eno od znamenj upanja v sodobnem svetu. Duhovniki v samostanu vsak dan darujejo mašo, z molitvijo redovnic pa se potrjuje gotovost vere v živo Kristusovo navzočnost med nami. Učlovečeni, križani in vstali Gospod je središče, ob katerem se sestre k skupni molitvi zberejo sedemkrat na dan, in ob katerem se odvija življenje skozi celoten dan. Karmeličanke pred Gospoda poleg svojih življenj prinašajo življenje Cerkve na Slovenskem, slovenskega naroda ter resničnost človeštva, za katerega prosijo Božjega blagoslova, milosti, odpuščanja in usmiljenja.