Udeležbo so med številnimi visokimi predstavniki držav EU in ZN potrdili tudi hrvaški premier Andrej Plenković, črnogorski zunanji minister Ervin Ibrahimović ter predsednik Evropskega sveta Antonio Costa, pomočnica generalnega sekretarja ZN za politična in mirovna vprašanja Rosemary Di Carlo ter glavni tožilec mehanizma ZN za mednarodna kazenska sodišča Serge Brammertz. 

Brez predstavnikov Srbije in Republike Srbske

Ne bo pa predstavnikov Srbije in Republike Srbske, entitete BiH, kjer se nahaja Srebrenica, saj njihove oblasti tri desetletja po koncu vojne v Bosni in Hercegovini in kljub sodbam mednarodnih sodišč še vedno ne priznavata, da je bil poboj 8372 Bošnjakov na območju takratne bošnjaške enklave v Srebrenici genocid.

V Srebrenici bodo pokopali še sedem žrtev

Tako kot vsako leto bodo tudi danes pokopali posmrtne ostanke žrtev genocida, tokrat sedmih – med njimi dveh 19-letnikov in 67-letne ženske, najstarejše, katere bodo v petek pokopali. Njene ostanke so našli šele leta 2021 v množičnem grobišču 180 kilometrov južno od Srebrenice. Najdbe množičnih grobišč, v katera je vojska Republike Srbske iz primarnih tudi večkrat prekopavale posmrtne ostanke pobitih, da bi zakrila svoj zločin, so v zadnjem času redke. Zadnje je bilo po poročanju AFP prav to leta 2021, potem ko so jih po vojni našli več kot 150, večinoma sekundarnih.

V Potočarih, kjer od leta 2002 potekajo osrednje spominske slovesnosti, so pokopali posmrtne ostanke 6765 identificiranih žrtev genocida, med njimi 27 žensk. Najmlajša je bila nekaj dni stara dojenčica, najstarejša pa se je rodila leta 1901. Na željo svojcev so 250 žrtev pokopali na pokopališčih po državi, ostanke približno tisočih še iščejo. 

V beli majici in rutami v spomin

Obiskovalce so pozvali, naj se letošnje spominske slovesnosti udeležijo v belih majicah, ženske tudi z belimi rutami – kot simbol nedolžnih žrtev genocida, poroča portal Klix. Osrednja spominska slovesnost in verski obred s pokopom tako kot vsako leto potekata na dan, ko so enote vojske Republike Srbske pod poveljstvom Ratka Mladića zavzele Srebrenico, ki je bila takrat varovano območje Združenih narodov, in začele množične poboje Bošnjakov. 

11. julij evropski in zdaj tudi mednarodni dan spomina na žrtve genocida

Pokol v Srebrenici je Meddržavno sodišče v Haagu leta 2007 opredelilo kot genocid. Za zločine sta bila na dosmrtno zaporno kazen obsojena Radovan Karadžić in Ratko Mladić. EU 11. julij kot dan spomina obeležuje od leta 2009, lani pa ga je za mednarodni dan spomina razglasila tudi Generalna skupščina ZN, kljub nasprotovanju Beograda.

V drugi entiteti BiH, Federaciji BiH je danes dan žalosti, medtem ko ga v Republiki Srbski ni, saj ga vlada BiH zaradi nasprotovanja Banjaluke že leta ni uspela razglasiti na ravni države. Republika Srbska je dan žalosti imela v soboto, ko so v Bratuncu obeležili spomin na več kot 3200 srbskih žrtev bošnjaških sil. Ob cesti do Srebrenice so postavili plakate s 600 imeni srbskih žrtev.