Prevod Svetega pisma iz stare grščine je eden najpomembnejših dogodkov v kulturni zgodovini Slovencev, ki je »predramil« slovensko krajino in narodnoprebudno in jezikovno ozavestil Slovence med Muro in Rabo, hkrati pa je odločilno vplival na poenotenje slovenske knjižne norme sredi 19. stoletja. Delo glavnega prekmurskega reformatorja Štefana Küzmiča je v prvi polovici 19. stoletja nadaljeval protestantski pastor Janoš Kardoš, ki je umrl pred 150 leti.

Danes v Ljubljani, jutri v Murski Soboti

Ob 300-letnici rojstva Štefana Küzmiča prireja Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) v sodelovanju s Slovensko matico, Evangeličansko cerkvijo AV v RS in Ustanovo dr. Šiftarjevo fundacijo danes, v sredo, 11. oktobra 2023, ob 9. uri v dvorani SAZU v Ljubljani znanstveni simpozij, posvečen obema znamenitima reformatorjema in protestantizmu v Prekmurju. Dvodnevni dogodek se bo jutri nadaljeval v Evangeličanskem centru v Murski Soboti.

Tudi o Smejevem raziskovanju Küzmičevega dela

Med razpravljavci bodo škof Evangeličanske cerkve AV v RS mag. Leon Novak, njegov predhodnik mag. Geza Filo, direktorica Zavoda Primož Trubar in predstavnica registriranih verskih skupnosti v Svetu RTV Slovenija dr. Klaudija Sedar, akademski kipar in izredni član SAZU Mirko Bratuša in dr. Irena Avsenik Nabergoj z ljubljanske Teološke fakultete, dr. Marko Jesenšek z mariborske Filozofske fakultete pa se bo posvetil temu, kako je Küzmičevo življenje in delo raziskoval pokojni mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej.