Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Irena Avsenik Nabergoj postala redna profesorica Univerze v Mariboru

Jože Krašovec
Za vas piše:
Jože Krašovec
Objava: 04. 07. 2022 / 12:12
Oznake: Družba
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 02.12.2023 / 19:46
Ustavi predvajanje Nalaganje
Irena Avsenik Nabergoj postala redna profesorica Univerze v Mariboru
Irena Avsenik Nabergoj. FOTO: Marko Cokan

Irena Avsenik Nabergoj postala redna profesorica Univerze v Mariboru

Senat Univerze v Mariboru je 27. maja 2022 ddr. Ireno Avsenik Nabergoj, ki pretežno deluje kot raziskovalka na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, izvolil za redno profesorico za predmetno področje »slovenska književnost« za neomejeno dobo. Za redno profesorico je bila izvoljena na temelju izrednih dosedanjih dosežkov in poročil treh recenzentov iz treh tujih evropskih držav.

V petek, 1. julija, je imela v Trstenjakovi dvorani rektorata Univerze v Mariboru inavguralno predavanje na temo »Čustvene prvine v tematizacijah Judov v slovenski književnosti«. Na vabilo rektorja UM, prof. dr. Zdravka Kačiča, je profesorico predstavil njen nekdanji mentor akad. prof. dr. Jože Krašovec. Slovesno dejanje izvolitve na Univerzi v Mariboru poleg znanstvene vrednosti simbolizira pripravljenost in željo sodelovanja med Univerzo v Ljubljani in Univerzo v Mariboru, še posebej med Teološko fakulteto Univerze v Ljubljani in Univerzo v Mariboru.

Doktorata s področja literarnih ved in teologije

Irena Avsenik Nabergoj je leta 1994 dosegla diplomo iz slovenskega jezika in književnosti ter umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti UL. Leta 1998 je na isti fakulteti dosegla magisterij iz slovenskega jezika in književnosti. Leta 2004 je na Filozofski fakulteti UL dosegla prvi doktorat s področja literarnih ved (tematika: Cankarjevi pogledi na greh, krivdo, kazen in odpuščanje), leta 2015 je na Teološki fakulteti UL dosegla drugi doktorat s področja Svetega pisma (tematika: pojmovanje resničnosti in resnice v Svetem pismu in literaturi). Leta 2017 je na Univerzi v Novi Gorici dosegla naziv redne profesorice za področje književnosti. Istega leta je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU dosegla naziv znanstvene svetnice za kulturno in literarno zgodovino. Leta 2018 je na Teološki fakulteti UL dosegla naziv izredne profesorice in znanstvene svetnice za področje religiologije in religijske antropologije. Večinsko je zaposlena kot raziskovalka na Teološki fakulteti UL, kjer je od leta 2016 vodja raziskovalnega programa P6-0262: Judovsko-krščanski viri in razsežnosti pravičnosti (18 raziskovalcev), od januarja 2022 dalje raziskovalnega programa P6-0262 Vrednote v judovsko-krščanskih virih in tradiciji ter možnosti dialoga.

Irena Avsenik Nabergoj FOTO: Marko Cokan /  knjiga Izvori podobe Judov, 2023

Dejavna doma in v tujini

Irena Avsenik Nabergoj je leta 2009 je prejela Zoisovo priznanje za pomembne dosežke, leta 2015 je bila izbrana za članico Evropske akademije znanosti in umetnosti (EASA, Salzburg). Že deset let skoraj vsako poletje raziskuje na Univerzi v Cambridgeu (Anglija) s statusom »Visiting scholar«. Že tretje leto deluje tudi kot članica komisije za Prešernove nagrade za področje literature. Njen znanstveni opus obsega prek 100 znanstvenih člankov doma in v tujini in 13 obsežnih znanstvenih monografij (8 v slovenščini, 5 v angleščini).

Kot zadnja je leta 2021 pri Mladinski knjigi izšla znanstvena monografija z naslovom Literarne oblike v Svetem pismu in odmevi v poznejši judovsko-krščanski kulturi. Zdaj pripravlja monografijo o negativni podobi Judov v slovenski književnosti.

Pogosto s predavanji nastopa na mednarodnih znanstvenih posvetih doma in v tujini. Več kot trideset predavanj je imela na tujih univerzah v Evropi, ZDA in Kanadi. Celotni znanstveni opus kaže njeno prizadevanje za uravnoteženost med objavami doma in v tujini z izrecno željo, da po eni strani slovensko humanistično kulturo promovira v svetu, po drugi strani pa slovenski kulturni in znanstveni prostor obogati z metodologijami in rezultati najnovejših raziskovalnih trendov na področjih literarnih ved in biblicistike.

Knjiga Izvori podobe Judov v starejšem slovenskem slovstvenem izročilu, 1021 strani, Slovenska matica, 2023.

Nalaganje
Nazaj na vrh