Ko nas nekdo izbere za krstnega ali birmanskega botra, nas s tem obveže, da bomo svojega krščenca ali birmanca vse življenje duhovno spremljali in mu pomagali rasti v veri. To je izjemno pomembna odgovornost, saj zakramenti krsta, evharistije in birme po Katekizmu Katoliške Cerkve »postavljajo temelje celotnega krščanskega življenja«.

In zakaj potrebujemo botre? Kot spominjajo pri spletnem portalu EWTN, vloga botra ustreza naši človeški stvarnosti, saj vsi potrebujemo pomoč, da bi dosegli vzvišene življenjske cilje«. Tako kot smo deležni podpore pri doseganju akademskih ali poklicnih ciljev, nam tudi Cerkev s svojim stoletja dolgim izročilom nudi podporo pri našem duhovnem življenju.

Kako lahko botri še bolje izpolnjujejo svoje poslanstvo in ob tem krepijo vezi s svojim krščencem ali birmancem? Pri omenjenem spletnem portalu navajajo nekaj priporočil:

1. Z zavedanjem, da je poslanstvo botra pomagati krščencu ali birmancu rasti v veri

Prvi korak za dobro botrstvo je razumevanje, da naj bi v tej vlogi svojemu krščencu ali birmancu pomagali sprejeti in negovati novo življenje, tisto življenje, ki se lahko rodi le iz srečanja s Kristusom.

To novo življenje se kaže v tem, da smo zdaj »drugi Kristus«, ker nas je Jezus po delovanju Svetega Duha med nami priličil svojemu življenju. Kakor Kristus smo tudi mi otroci Boga Očeta, zato je cilj botra, da svojemu varovancu pomaga rasti v tej krščanski istovetnosti.

Prva naloga osebe, ki privoli v botrstvo, je skrb za lastno duhovno istovetnost.

2. Ne moremo dati tistega, česar nimamo

Pomembno je vedeti, da nihče ne more dajati nečesa, česar nima. Prva naloga osebe, ki privoli v botrstvo, je skrb za lastno duhovno istovetnost. Botri morajo svoje življenje graditi na štirih stebrih, o katerih piše Katekizem Katoliške Cerkve: na »veri, zakramentih, moralnem krščanskem življenju in molitvi«. Pomembna naloga botrov je, da najprej oblikujejo sebe, saj šele potem lahko pomagajo svojim krščencem ali birmancem spoznavati te štiri stebre, ki jih bodo v Cerkvi povezali s Kristusom.

To »oblikovanje« oz. rast v veri ni zgolj stvar verouka ali kateheze, pač pa se pogosto dogaja v vsakdanjem življenju, prek srečanj, pogovorov ter obiskov med botri in njihovimi krščenci ali birmanci.

Botri naj pričujejo z zgledom. FOTO: Tatjana Splichal

3. Zakramenti in molitev naj bodo del vsakdanjega življenja

Botri naj si prizadevajo čim pogosteje prejemati zakramente, ob nedeljah in zapovedanih praznikih naj se udeležujejo svete maše, pogosto naj prejmejo zakrament sprave oz. opravijo spoved, in naj z zglednim krščanskim življenjem živijo v stanju milosti.

Priporočljivo je tudi, da si botri prizadevajo rasti v ljubezni, skrbijo za druge, se posvečajo ubogim in delijo svoje dobrine, predvsem pa naj radi molijo in v molitvi svoje krščence ali birmance zaupajo Bogu. Posebej priporočljiva je molitev rožnega venca. Duhovno življenje botrov pa naj ne bo omejeno zgolj na tradicionalne oblike molitve, temveč naj vključuje tudi osebno molitev, veščino osebnega pogovora s Kristusom.

Botrstvo zahteva nenehno predanost.

4. Preverite, kako živite svojo vero

Botrstvo zahteva nenehno predanost, zato je koristno, če botri vsake toliko časa preverijo svoje duhovno življenje in se vprašajo, ali živijo v skladu s štirimi stebri krščanskega življenja.

Če odgovor ni takšen, kot bi si ga želeli, naj si zastavijo naslednja vprašanja: Kaj moram storiti, da izboljšam svoje duhovno življenje? Kako naj začnem znova? Kje lahko prejmem potrebne informacije?

5. Izberite botre, ki bodo z vami »delili starševstvo«

Zadnji nasvet je namenjen staršem: izbira botra ni zgolj v tem, da je ta oseba naš zaupen prijatelj. Botrstvo je obveza, ki pomeni, da staršem pomagamo pri verski vzgoji njihovega otroka. Ko izberemo botra, s tem tej osebi sporočamo, da jo visoko cenimo in ji zaupamo. Boter staršem pomaga zagotavljati, da bo njihov otrok resnično živel krščansko življenje.