Izdelkom različnih avtorjev, starosti, velikosti, materialov, slogov in tehničnih izvedb s postavitvijo bodisi v klasični obliki z jaslično pokrajino bodisi kot muzejski eksponat v vitrini oziroma na steni je skupno, da so vrhunske umetniške ali umetnostno obrtne upodobitve božične skrivnosti.

Nazarenske jaslice iz bavarske ali tirolske rezbarske delavnice, izdelane ok. leta 1900. FOTO: Tatjana Splichal

Jaslice nam pomagajo vstopiti v skrivnost božiča

Na odprtju razstave je dr. Andrej Doblehar predstavil zgodovino jaslic na Slovenskem, kako je z jaslicami in jasličarstvom povezan sam, ter samo zasnovo razstave. Čeprav smo pred dvema letoma praznovali 800. obletnico prvih jaslic, ki jih je sv. Frančišek postavil v Grecciu, se je na Slovenskem običaj postavljanja jaslic uveljavil dosti pozneje. 

Tudi papež Frančišek je poudarjal, da je treba biti pred jaslicami, stati pred jaslicami, jih motriti …

Kakor je povedal Doblehar, je dal leta 1641 prve postaviti škof Tomaž Hren v cerkvi v Gornjem gradu, v Ljubljani pa so prve leta 1644 v cerkvi sv. Jakoba postavili jezuiti. Iz 18. stoletja je znan običaj zibanja Jezusa, v samostanskih cerkvah, pomembnejših župnijskih in plemiških domovih se pojavijo tudi jaslice, na podeželju šele v 19. stoletju, tradicija postavljanja jaslic pa se na Slovenskem razširi v času med obema vojnama. 

Replika Gasparijevih narodnih jaslic iz leta 1919, Studio Zibka. FOTO: Tatjana Splichal

Doblehar je opozoril na zanimivost, da je sredi 19. stoletja škof Anton Martin Slomšek duhovnike spodbujal, naj vendarle kupijo jaslice za cerkve, da bodo tako vernikom pomagali podoživeti božične dogodke. Jaslice so postale simbol božičnih praznikov ter religijski, kulturni, etnološki in umetnostni fenomen, jasličarstvo pa je vpisano tudi v register nesnovne kulturne dediščine Slovenije.

Dogodek je glasbeno obogatila Mateja Bajt, ki je na kljunasti flavti med drugim izvedla glasbo iz Händlovega oratorija Mesija. FOTO: Tatjana Splichal

Od otroškega postavljavca jaslic do zbiratelja

Doblehar je jaslice izdeloval in ob očetovi spodbudi postavljal že v otroštvu, pred približno dvajsetimi leti pa se jim je začel posvečati raziskovalno, kot kustos – v tej vlogi sodeluje z Narodno galerijo, kjer vsako leto postavijo ene umetniške jaslice – in kot zbiratelj. Izpostavil je, da so v starinarnicah in na bolšjih trgih jaslice ena najteže dobavljivih reči, saj predstavljajo dragoceno družinsko dediščino in simbolno vez s predniki.

Središče jaslic je Jezus. FOTO: Tatjana Splichal

Med razstavljenimi je Doblehar izpostavil jaslice Jožeta Plečnika, zasnovane za prodajalno Lectarija družine Freyer na Kongresnem trgu v Ljubljani, kot posebej monumentalne pa jaslice iz barvanega lesa iz bavarske ali tirolske rezbarske delavnice, nastale okoli leta 1900. Na razstavi si je med drugimi mogoče ogledati tudi repliko narodnih jaslic, ki jih je leta 1919 zasnoval Maksim Gaspari za značilno postavitev v Bogkovem kotu, več papirnatih jaslic, med drugim Goršetove. Doblehar se namreč s posebno naklonjenostjo posveča zbiranju jaslic slovenskih avtorjev oziroma slovenskega izvora. 

Jaslice. FOTO: Tatjana Splichal

Na razstavi sta z več upodobitvami božičnega motiva zastopana tudi najpomembnejša avtorja jaslic v drugi polovici 20. stoletja: ljubljanska kiparka Liza Hribar in pleterski kartuzijan pater Wolfgang Kogler. Med sodobnimi znamenitimi slovenskimi ustvarjalci jaslic pa je avtor izpostavil Ano Češarek in Ano Korenč.

Dr. Andrej Doblehar in ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore. FOTO: Tatjana Splichal

Otroško čudenje ob doživetju lepega in Božjega

Razstavo je odprl ljubljanski nadškof Stanislav Zore. Ob jaslicah, ki so jih kot bogoslovci od praznika Brezmadežne do svetega večera delali tako rekoč vse noči in jih pozneje, postavljene v cerkvi, iz ozadja tudi nenehno popravljali, so se mu v spomin nepozabno vtisnile otroške oči, ki so ob pogledu na jaslice izžarevale neizmerno čudenje. Poslanstvo jaslic je nemara prav to otroško čudenje, otroško sprejemanje, pričakovanje in veselje pred skrivnostjo Božjega učlovečenja, je dejal Zore in to povezal z Jezusovo besedo, s katero je vzgajal učence: »Če ne postanete kakor otroci, ne pridete v nebeško kraljestvo.« 

Na razstavi sta zastopana tudi najpomembnejša avtorja jaslic v drugi polovici 20. stoletja: ljubljanska kiparka Liza Hribar in pleterski kartuzijan pater Wolfgang Kogler.

Tudi papež Frančišek je poudarjal, da je treba biti pred jaslicami, stati pred jaslicami, jih motriti … Zato, da se začnemo mehčati, da v zavedanju, da življenje prejemamo od Boga in smo ga poklicani darovati sočloveku, postajamo bolj sprejemljivi in bolj darežljivi ljudje, je poudaril Zore. 

Razstavo je odprl ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore. FOTO: Tatjana Splichal

Zbrane je povabil, da bi se pogosto ustavili pred jaslicami prav z namenom, da bi postali bolj mehki, bolj nežni v tem trdem svetu in da bi se v nas odprl prostor za Boga in prostor za človeka. Zaželel je da bi bil »blagoslovljen vsak trenutek, ki ga bomo preživeli pred jaslicami, in naj bodo blagoslovljeni tudi trenutki, ko bomo doma postavljali jaslice. Tako bo ta svet postal boljši za vse.«

Jaslice. FOTO: Tatjana Splichal

1/12