Jedro vsake zasvojenosti je v izgubi nadzora. Na primer: posameznik, ki pije, povsem izgubi nadzor nad količino popite pijače. Poleg tega zasvojenec potrebuje vedno več opijata: uživalec mamil potrebuje vedno več omamnega sredstva, da doseže želeni učinek. Vsak zasvojenec ima občutek, da brez omamnega sredstva ne more preživeti. Tako alkoholik ne zmore brez alkohola, potrebuje ga kot roža vodo, da sploh lahko funkcionira. Pozneje ga alkohol tako zelo zasvoji, da postane popolnoma odvisen.



Zasvojenost ima največkrat hude posledice za zasvojenca, njegovo družino in okolico. Najbolj prizadeti so ponavadi otroci. Oče, ki pije in to početje opravičuje na najrazličnejše načine, vnaša v otroški svet občutje negotovosti, globokega nemira ter strahu. Vsi vedno znova ugotavljajo, da oče nima moči, da bi se alkoholu zares odpovedal. Celotna družina zato trpi in je v nenehnem pričakovanju očetove odločitve, da bo opustil pi...