Križ kot mučilno orodje za izvršitev smrtne kazni po zakonodaji Rimskega cesarstva je s Kristusovo daritvijo postal znamenje odrešenja. To je vsebina praznika povišanja svetega Križa. Povod zanj pa je bil dogodek v Jeruzalemu, ko je leta 335 sv. Helena, mati cesarja Konstantina, ki je po skoraj tristoletnem preganjanju leta 313 Cerkvi dal svobodo, našla globoko zakopane ostanke pravega Jezusovega križa.

Vsak človek ima svoj križ, svoje trpljenje, in se sprašuje, kakšen smisel ima ta njegov osebni križ. Prvi kristjani so se zlasti vpraševali, v čem je smisel Kristusovega križa. Zakaj je moral nedolžen, brez greha, trpeti in umreti na najbolj sramoten način?

Odgovor na to vprašanje so prvi kristjani prepevali v himni, ki jo je apostol Pavel zapisal v Pismu Filipljanom in je navzoča v drugem berilu (Flp 2,6–11). Ko so jo prepevali, so se navdihovali ob zgledu Kristusove nesebične ljubezni: večni Bog je postal pravi človek. Kristus minljivega človeka obdari s tem, da...