V svojem okolju opažam, da vse več duhovnikov, predvsem mlajše generacije, živi nekakšen čuden življenjski stil. Radi imajo dobre avtomobile, tudi motorje, tu so še govorice o de­kletih. Kakšen duhovnik izstopi in se preseli k dekletu, celo kak novomašnik mora priznati otroka. Najhuje je, ko duhovnik na očeh vseh faranov živi dvojno življenje. Kaj je z vero in poštenjem naših duhovnikov? Kako mislite, da to vpliva na vero nas laikov? Martin

Pri nas je težko kritično razmišljati o duhovništvu. Najprej zato, ker smo majhen narod z dobro tisočinjo duhovnikov. Namesto da bi razmišljali o duhovniških problemih, začnemo hitro obravnavati duhovnike po imenih in priimkih. Ko se spustimo na to raven, kritična pastoralna refleksija ni več mogoča. Drug razlog je, da je duhovništvo pri nas (in v deželah nekdanjega vzhodnega bloka) še vedno dokaj mitizirano in temu primerno tabuizirano. Dokaz za to je naš sinodalni dokument, ki je dober v kritični analizi družbe, okolja, kulture, sl...