Zgodba neke šivilje
Objava:
14. 02. 2009 / 23:00
Deli:
Čas branja:
4 minute
Nazadnje Posodobljeno:
02.08.2010 / 10:04
Zgodba neke šivilje
Z Bebli sva se srečali nekega januarskega popoldneva, ko sem iskala krojača. Služkinja mi je predlagala, naj izberem katero izmed Pundžabijk iz sosedne uličice. Peljala me je tja in spoznala sem Bebli. Pet žensk je skupaj šivalo na roko, sedele so na nizki postelji (khatiya). Očitno je bila ona glavna. Pripovedovale so mi, kako so pred leti prišle iz Pundžaba in se naselile v Bombaju. »Takrat smo bile v stanovanju v bloku in ne kakor tu v najeti sobi, prenatrpani, izpostavljeni vročini in vlagi. Velike trgovine nam pošiljajo delo in moramo dosegati normo. Nekoliko težko je, vendar dobro plačajo.«
Prosila sem jo, da mi naredi bluzo. Hotela me je zmeriti, vendar sem ji dala vzorec. »Dobro, behnji (sestra).« Ni se mi mudilo, vendar poznam indijske delavce in sem hotela vedeti, kdaj bo narejeno. Dogovorili sva se za plačilo – trideset rupij. Večkrat sem se oglasila in se pogovarjala z njimi. Včasih sem videla celo krojača iz večje trgovine, ki jim je prinašal n...
Prosila sem jo, da mi naredi bluzo. Hotela me je zmeriti, vendar sem ji dala vzorec. »Dobro, behnji (sestra).« Ni se mi mudilo, vendar poznam indijske delavce in sem hotela vedeti, kdaj bo narejeno. Dogovorili sva se za plačilo – trideset rupij. Večkrat sem se oglasila in se pogovarjala z njimi. Včasih sem videla celo krojača iz večje trgovine, ki jim je prinašal n...
