Bila je lepa in prešerna, prijazna in dajala je videz večne mladosti, duhovita in pri vseh rojakih, posebno pri otrocih slovenskih staršev v Hamiltonu, nadvse priljubljena. Sedaj je priklenjena na bolniško posteljo, vendar ne brez upanja, ki ji ga je Gospod vcepil v srce: Kdor vame veruje in upa, kdor mene ljubi, ga ne bom zavrgel …

Osem let je bilo Darinki, ko je s svojimi starši zapustila rodno Prekmurje ter se odselila v »Indijo Koromandijo« – v kanadsko velemesto Montreal (Quebeck), k svoji babici, ki je bila tam od leta 1951; od tam se je po šestih mescih družina preselila v Hamilton (Ontario). Začelo se je povsem drugačno življenje. Dotlej je s svojimi starši živela v prelepi prekmurski vasici – Gančanih. Njena mama je bila v tistih svinčenih povojnih časih učiteljica v raznih krajih Prekmurja: Beltincih, Gančanih, Lipovcih, Ižakovcih in v naseljih hribovite Goričke. Toda kaj je bilo hujšega tiste čase: mama Rozina Zorko je bila globoko verna (njena sestra je bila us...