Slovence kot skupnost določa jezik, bolj kot zamejenost nekega teritorija, zato je prav literatura najbolj avtentični izraz slovenskega značaja, naše zgodovine, naše duše, je v slavnostnem nagovoru izpostavila predsednica republike Pirc Musar.

Frankfurtskega knjižnega sejma se udeležujejo tudi predstavniki založbe Družina.

3 pisatelji in 3 pisateljice, ki jih je predsednica omenila v svojem govoru

Med avtorji, katerih knjige so predstavljene v slovenskem paviljonu, je omenila Draga Jančarja, katerega romani razkrivajo temne skrivnosti, pa tudi lepoto in ljubezen v težkih časih, Slavoja Žižka, morda najbolj prevajanega slovenskega avtorja in superzvezdnika svetovne filozofije, Erico Johnson Debeljak, ki piše v angleščini, a šteje Slovenijo za svojo pisateljsko domovino, Almo Karlin, svetovno popotnico pred sto leti, ko ženske še niso potovale same, koroško pisateljico Majo Haderlap, ki s svojim slovensko-nemškim glasom odstira nepoznane in težke plati koroške zgodovine, in tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, ki je doživel najhujše zlo 20. stoletja, pa je skozi svoje izjemno dolgo življenje, kljub deportaciji v koncentracijska taborišča, ostal zvest slovenski in z njo evropski identiteti.

V svojem nagovoru je med drugim izpostavila tudi pomen branja knjig za razvoj analitičnega in kritičnega mišljenja.

Slovenija je čebelnjak besed, jezikov in kultur

Poleg nje bi moral sejem odpreti nemški kancler Olaf Scholz, ki pa je v luči najnovejše bližnjevzhodne krize odpotoval v Izrael. Namesto njega je zbrane nagovorila nemška ministrica za kulturo Claudia Roth. 

Slovenijo je opisala kot čebelnjak besed, jezikov in kultur, ki s svojo lego predstavlja evropsko raznolikost na zelo majhnem prostoru. Opozorila je na knjižno produkcijo v Sloveniji, kjer v državi z dvema milijonoma knjig letno izide 3500 knjig, od tega 300 poezije, zato je Slovenija znana tudi kot država z največjo gostoto pesnikov. Izrazila je veselje, da bo sejem prispeval k temu, da bo pot v nemške knjigarne našlo še več del slovenskih avtorjev, ter izrekla zahvalo prevajalcem, ki to omogočijo.

Tudi na odprtju ni šlo brez omembe vojne na Bližnjem vzhodu

Kot poroča STA, se je nemška ministrica za kulturo Claudia Roth v nagovoru dotaknila aktualnega dogajanja na Bližnjem vzhodu ter obsodila napad na ženske, moške in otroke v Izraelu. Kot je dejala, moramo kot družba izraziti solidarnost tako z Izraelom kot Judi, ki živijo v državi.

Praznik knjige, kot je označila frankfurtski knjižni sejem, je še posebej v časih, kakršni so sedaj, pomemben, saj nam branje odpira oči, nas uči empatije in ravno v tem trenutku po ministričinih besedah potrebujemo svobodo razmišljanja, raznolikost knjig in perspektiv, kar ponuja tudi knjižni sejem. Branje nam, kot je povedala ministrica, omogoča nove vpoglede in perspektive, branje pomeni užitek in deljenje zgodb, ki nam odpirajo vrsto novih svetov, omogoča nam, da razumemo drug drugega.

Dogajanje s svojo izjavo razburkal slovenski filozof Slavoj Žižek