Zapri
Iskanje

60 let od razdelitve Berlina

Za vas piše:
M. M. Š.
Objava: 13. 08. 2021 / 09:19
Oznake: Družba, Politika, Svet
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 13.08.2021 / 09:30
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

60 let od razdelitve Berlina

60 let od razdelitve Berlina
Križi v spomin na žrtve, ki so poskusile prečkati berlinski zid. Stali so v letih 2004-2005 FOTO: Wikipedia
Berlinčani so se 13. avgusta 1961 zbudili v spremenjeno mesto. Zahodni del je bil obdan z žičnato ograjo.

Čez nekaj dni so ob meji postavili zid, ki je 28 let fizično delil mesto in prebivalce na dva dela. Kot poroča STA, ob obletnici začetka gradnje danes prirejajo slovesnost ob spominskem centru na Bernauer Strasse, ki je simbol nemške delitve.

Vzhodna, komunistična Nemčija (NDR), ki je bila pod nadzorom Sovjetske zveze, se je odločila za osamitev zahodnega dela Berlina, ki je bil pod nadzorom zahodnih zaveznikov, ZDA, Velike Britanije in Francije. Predvsem je želela prekiniti vse večje prehajanje in bežanje prebivalcev vzhodnega dela Berlina na Zahod, v demokratični in kapitalistični svet.

Po razdelitvi se je začela gradnja Berlinskega zidu okoli zahodnega dela mesta.

Z akcijo so praktično čez noč prekinili železniške povezave med vzhodnim in zahodnim delom mesta, ceste pa so razrili in postavili na kilometre bodeče žice. Začela se je gradnja Berlinskega zidu okoli zahodnega dela mesta.

Gradnja berlinskega zidu novembra 1961 FOTO: Wikipedia

Berlinski zid je v skoraj treh desetletjih obstoja postal simbol hladne vojne in delitve med komunizmom in demokracijo. Po demokratičnem vrenju pa je tudi zanj prišel čas konca - 9. novembra 1989 je padel in Berlin je znova postal enoten. Združitev Nemčij je sledila 3. oktobra 1990.

Zid je čez noč ločil sosede in družine, ki so živele v sosednjih blokih.

V nemški prestolnici se bodo tragičnega dneva spomnili z obsežnim programom. Osrednja slovesnost bo ob spominskem centru na Bernauer Strasse, ki se jo bo udeležil tudi predsednik države Frank-Walter Steinmeier. V okviru programa bodo položili tudi vence v spomin na žrtve.

Ulica je simbol nemške delitve, saj so bile tu posledice gradnje zidu še najbolj vidne. Zid je namreč čez noč ločil sosede in družine, ki so živele v sosednjih blokih. Na začetku so tu številni vzhodni Berlinčani pobegnili na Zahod, saj so kar skozi okna hiš skočili na drugo stran Berlina. Oblast je to nato preprečila najprej s tem, da so okna kar zazidali, pozneje pa so porušili kar celo stavbo.

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh