Verjetno je Maribor od vseh slovenskih mest najbolj zaznamovala nekdanja navzočnost Judov. In čeprav po letu 1497, ko so morali obdravsko mesto po kupčiji med zvitim kraljem Maksimilijanom Zadnjim vitezom in štajerskimi deželnimi stanovi zapustiti, nanje spominjajo predvsem stavbe v nekdanji judovski četrti na čelu z v slovenskem prostoru edinstveno sinagogo, ki je preživela, ker jo je neki pobožni meščan spremenil v katoliško cerkev, so vsaj v 20. in 21. stoletju precej navzoči v samopodobi Maribora in Mariborčanov kot del mestne istovetnosti, ki ga ni mogoče odmisliti. K temu je veliko prispevala tudi pisateljica Zlata Vokač Medic s svojim ganljivim literarnim spomenikom srednjeveškemu judovstvu obdravskega mesta. Prvi, ključni del tega spomenika je naslovila Marpurgi in s tem oživila spomin na številne pripadnike Mojzesove vere, ki so ime svojega mesta, čeravno se je s svojim zadnjim dejanjem izkazalo do njih kot krivični jerob, kakor bi rekel, ponesli v nova okolja, kjer živi še danes.