Tale Credo pišem na dan, ko je v časopisu takšenle naslov: »Slovenija v oklepu ledu.« Pišem na vrhuncu zime, kakršne niti najstarejši ne pomnijo. Katastrofa je prizadela vsa področja življenja z izpadi električne energije, z zasutjem cest, z ustavitvijo cestnega in delno železniškega prometa. Posebno je razdejala naše ponosne gozdove: na Notranjskem, kot govorijo poročila, do 80 %.

Kaj reči o tem iz nekega globljega pogleda v stvarnost: ali lahko moderni človek, v našem primeru Slovenec, vidi v tem poleg fizičnih pojavov tudi kaj drugega, morda opozorilo narave, morda celo lekcijo o njegovi pravi ustvarjeninski meri?

Moderna doba s svojimi velikanskimi uspehi v tehniki gotovo ni prispevala k temu, da bi človek realistično gledal na svojo dejansko mero v vesoljski pojavnosti. Nasprotno, navdihnila mu je še večjo samozavest o sebi, celo napuh, kateremu tudi lahko damo ime: prometeizem. To je zavest, da bo človek z razvojem ne samo vse spoznal, ampak tudi vse zmogel....