V Arhivu Republike Slovenije, kjer ležijo precej stari sodni spisi še iz časov Kraljevine Jugoslavije, je pod oznako »tiskovne sodbe« tudi sodni spis razžaljenega dekana v Žužemberku Karla Gnidovca. Sodni proces, o katerem pišem v tem prispevku, je sprožil dekan Gnidovec, primer pa je ne nazadnje zanimiv tudi za širšo javnost, saj je bil osrednja priča, ki je stopila v bran razžaljenemu dekanu, sam »knezoškof« dr. Gregorij Rožman.

Posebno pozornost gotovo zasluži tudi sama tožba dekana Gnidovca, ki je po slogu pisanja pravzaprav prava mojstrovina. Povsem nekaj drugega, kar smo danes vajeni iz sodnih dvoran, kjer se običajno odvijajo zdolgočasene, duhomorne in toge sodne razprave ob slabih in nedomiselnih tožbah. Ta historični spis, ki je sedaj dostopen javnosti, zelo lucidno odraža politični boj med jugoslovanskimi nacionalisti, ki so zagovarjali unitarizem, torej to, da smo Slovenci v skupni Kraljevini Jugoslaviji le »pleme«, ne pa narod, in klerikalci, ki so bili odločni...