Povsod po svetu se ob nastopu novega predsednika vlade sprožijo razmišljanja in ugibanja, kaj pomeni novo moštvo izvršilne oblasti za prihodnje delovanje gospodarstva v državi.

Skrb za prihodnost je sorazmerna z velikostjo in mednarodnim vplivom posameznega nacionalnega gospodarstva. Usoda Slovenije ni deležna večjega zanimanja vse od časov, ko je bila naša država zaradi neustreznega odziva na finančno krizo resna kandidatka, da bi morale naše javnofinančne težave reševati mednarodne finančne inštitucije oziroma trojka (Evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad). Varčevalni ukrepi druge Janševe vlade, ki so jih naslednje vlade selektivno in zelo počasi sproščale (nekateri veljajo še danes, po petih letih konjunkture), dober odziv izvoznikov na večje povpraševanje in oživitev gradbeništva so prispevali k solidni rasti slovenskega gospodarstva v celotnem obdobju Cerarjeve vlade.

Ko temnih oblakov (še?) ni na obzorju
<...>