Tristo let so bile slovenske dežele nenehno pod pritiskom osmanske države. Kot posledica tega se je oblikovala razvejena vojaška organizacija doma in na Hrvaškem. Dežele so se, kot je bilo zapisano leta 1578, med seboj povezale v »nerazdružljivo telo«. Toda stvarna podoba naših dežel marsikje ni bila spodbudna. Posledice turških vpadov so bile namreč tudi prebivalstveno opustela in kmetijsko neobdelana območja. Navedimo le dva podatka: leta 1498 je bilo v postojnskem gospostvu od 359 kmetij pustih 136, leta 1527 pa je bilo v gospostvu Kostel od 300 kmetij zasedenih le 7. V prvih desetletjih 16. stoletja so bile kmetije sicer opustele povsod (okrog 20 %), a najbolj izrazita, v povprečju od 40- do 60-odstotna, je bila ob južni štajerski in kranjski ter severni istrski meji. Ko so turški roparski napadi v 17. stoletju zajeli samó Prekmurje, je ta pokrajina doživljala ena...