Umirajoči si pogosto zaželijo kaj posebnega

Kolegica, družinska zdravnica v pokoju, mi je že velikokrat pripovedovala to zgodbo in jo vsakokrat rada poslušam. Zato jo z veseljem povem še drugim. Ko je bila še v službi, je zelo rada hodila na hišne obiske. Tam je srečala bolnike v njihovem domačem okolju in si tako veliko laže razložila marsikatero težavo, ki bi jo bolnik v ambulanti teže razložil. Spremljala je tudi veliko umirajočih bolnikov in jim tako omogočila, da so do konca ostali doma in jih ni bilo treba pošiljati na urgenco in v bolnišnico. Večkrat je dala svojcem tudi svojo telefonsko številko, da jo pokličejo, če bi jo nujno potrebovali. Tega niso nikoli izkoriščali, so se pa tako počutili veliko bolj varne.

Nekoč je bila proti večeru na obisku pri umirajoči bolnici, ki je živela v hiši skupaj s svojo sestro. Dolgo se je pogovarjala z njo, potem pa jo je vprašala, če bi si kaj zelo želela. Bolnica pa je kar hitro odgovorila: »Seveda, viski bi pila.« To j...