FOTO: Wikipedia

»Ali res ni nikogar, ki bi me rešil tega nadležnega farja?« naj bi v navalu jeze vzkliknil angleški kralj Henrik II. (1133-1189), ko je izvedel, da je njegov nekdanji prijatelj in tedanji nadškof v Canterburyju izobčil vse njemu zveste škofe. Štirje vitezi iz kraljevega spremstva so njegove besede vzeli zares: nadškofu Tomažu Becketu so sledili v njegovo stolnico in ga z meči pobili. To se je zgodilo nekega temnega popoldneva 29. decembra 1170.

Minilo je 850 let, odkar je ta dogodek, dotlej brez primere, pretresel ves svet. Umor nadškofa je danes del kulturne DNK dežele podobno kot je Buckinghamska palača del kraljeve družine, pustil pa je tudi trajen pečat v angleški upodabljajoči umetnosti in književnosti. Kot poroča avstrijski Kathpress, so v Veliki Britaniji ob tej priložnosti načrtovali številne prireditve, ki pa jih zaradi omejitev v epidemiji koronavirusne bolezni žal ni bilo mogoče udejanjiti. Nekatere so bile prestavljene na poznejši čas, ko bodo epidemiološke razmere ugodnejše: med njimi je tudi obsežna razstava z naslovom »Tomaž Becket« v Britanskem muzeju v Londonu.

»Zgodba sv. Tomaža Becketa ima vse značilnosti dogajanja Igre prestolov: dramo, slavo, kraljevo hišo, zavist, maščevanje, za konec pa še krut umor, ki je pretresel Evropo,« pojasnjuje Naomi Speakman, soskrbnica razstave »Tomaž Becket«.

Sprva tesno prijateljstvo s Henrikom II.

Poznejši mučenec se je rodil 21. decembra leta 1110 ali 1120, na god apostola Tomaža, čigar ime je prejel ob krstu. Njegova starša sta bila normanskega rodu, naselila pa sta se v Londonu. Becketov oče je bil premožen trgovec, ki je sina po študiju v Parizu poslal v službo k nadškofu Teobaldu v Canterbury.

Leta 1155 je bil Tomaž imenovan za lorda kanclerja kralja Henrika II., s katerim je razvil tesen prijateljski odnos. Prijatelja sta skupaj potovala po Angliji in se družila na lovu. Tomaž Becket je užival življenje na kraljevem dvoru z vsem, kar je sodilo zraven.

Nato pa se je izpraznil nadškofovski sedež v Canterburyju, najpomembnejši škofovski sedež v kraljestvu. Henrik si je na tem položaju brezpogojno želel Tomaža Becketa, čeprav Tomažev sloves in način življenja takrat nista bila najprimernejša za to vlogo. Toda kralj je imel načrt, kajti Becket naj bi kot nadškof ohranil tudi svoj položaj lorda kanclerja. In nato bi lahko on, Henrik, vladal tudi v Cerkvi.


FOTO: Vatican Media

»Kje je Tomaž Becket, izdajalec kralja in kraljestva?«

V pozni pomladi 1162 je Tomaž Becket tako postal canterburyjski nadškof. V nasprotju s kraljevimi željami se je še istega leta odpovedal vlogi lorda kanclerja, kar je privedlo do ostrega spora. Ko je Becket na položaju nadškofa in angleškega primasa izrazito zagovarjal pravice Cerkve, ga je želel kralj obsoditi kot izdajalca. V strahu za svoje življenje je Becket leta 1164 pobegnil v izgnanstvo v Francijo.

Po posrednih pogajanjih med kraljem, papežem Aleksandrom III. in Becketom se je izgnani nadškof 1. decembra 1170 po dolgih šestih letih vrnil na angleška tla. Vrnitev v njegovo stolnico je bila podobna slovesnemu vhodu v Jeruzalem.

O umoru nadškofa obstaja pet pristnih pričevanj. Ključna priča v primeru je bil menih Edward Grim, ki je stal tako blizu Tomaža Becketa, da je bil tudi sam ranjen. Grim je pripovedoval, kako so štirje vitezi z meči v rokah vdrli v stolnico in zaklicali: »Kje je Tomaž Becket, izdajalec kralja in kraljestva?« Napetost se je stopnjevala, na koncu je Becketovo obglavljeno telo obležalo na tleh stolnice.

Svetnik in mučenec v Katoliški in Anglikanski cerkvi

Naslednji dan so ga menihi pokopali v kripti svetišča. Kmalu so zaokrožile govorice o številnih čudežih. Zaradi njih in po priznanju mučeništva je papež Aleksander III. Tomaža Becketa že februarja 1173 razglasil za svetnika, kar velja za eno najhitrejših kanonizacij v zgodovini Cerkve, Henrik II. pa se je javno spokoril na svetnikovem grobu v Canterburyju.

Poleti 1220, pred 800 leti, so posmrtne ostanke mučenca položili v dragocen pozlačen relikviarij, ki je v srednjem veku privabljal romarje iz vse Evrope. Danes žal ne obstaja več: postal je žrtev reformacije, kralj Henrik VIII. ga je ukazal uničiti leta 1538.

Tako Katoliška kot Anglikanska cerkev Tomaža Becketa priznavata kot svetnika in mučenca.


FOTO: Corpus Christi College/Cambridge

Se je našla dragocena »knjižica« Tomaža Becketa?

Kot je pred dnevi poročal britanski BBC, pa je kljub dejstvu, da je bilo o umorjenem canterburyjskem nadškofu zapisanega več kot o kateri koli drugi osebnosti v srednjem veku, ki ni bila kraljevega rodu, še vedno mogoče odkrivati nove podatke o izrednem življenju tega svetnika in mučenca.

Ko je leta 1164 pobegnil v Francijo, je pred odhodom iz Anglije prosil prijatelja, naj mu iz Canterburyja med drugim prinese tudi določeno knjižico. Po mnenju zgodovinarjev in poznavalcev tega angleškega svetnika in mučenca je bila knjižica zanj izrednega pomena. Ni šlo za cerkveno pravo ali evangeliarij, temveč dragoceno okrašeno knjigo psalmov. Poleti 2014 je knjižničar enega najmanjših kolegijev v Cambridgeu po pogovoru z zgodovinarjem, izvedencem za srednji vek, ugotovil, da to dragocenost najverjetneje hranijo v njihovi knjižnici.

Ker psalterja nikoli niso hranili med Becketovimi relikvijami, dragocene knjižice doslej niso prištevali mednje. Več stoletij je bila hranjena med drugimi dragocenimi artefakti. Po mnenju zgodovinarjev je bil psalter Becketova najljubša last, ki naj bi ga redno prebiral pred spanjem. Dokazi za to sicer niso trdni, vendar si poznavalci prizadevajo, da bi jih v prihodnosti odkrili čim več.