Nadškof metropolit Alojzij Cvikl je med krajšim programom blagoslovil in s prerezom traku skupaj z drugimi predstavniki javnega življenja predal namenu po idejni zasnovi arhitekta Bojana Leve dodobra prenovljen trg pred župnijsko cerkvijo sv. Jurija in v svetišču ob somaševanju nadžupnika Jožeta Vogrina in drugih duhovnikov vodil slovesno mašo.

Geslo slovesnosti je bilo: Zvestoba preteklosti, pogum za prihodnost.

Slavja se je udeležila množica ljudi, med njimi konjiška državnozborska poslanca Bojan Podkrajšek in Darko Ratajc, nekateri okoliški župani, drugi funkcionarji cerkvenih in civilnih institucij, predstavniki društev v kraju, podjetniki in delavci, dobrotniki, praporščaki, narodne noše, domača godba in župnijski pevski zbor, farani, gostje od drugod.

Od livade do prostora za srečevanje

Nadžupnik Vogrin je pred samim blagoslovom osvetlil zgodovinski pomen prostora pred cerkvijo, potrebo po prenovi in predstavil potek gradbenih del: »Najprej je bil ta prostor preprosta livada ob antični rimski cesti, kjer je na cerkveni posesti, ki so jih rekli Zgornja Pristava, bila v 11. stoletju zgrajena štirioglata romanska cerkev z ravnim stropom in majhnim zvonikom, posvečena Sv. Juriju. Potem se je ta livada okoli cerkve za vsaj 600 let spremenila v pokopališče in do leta 1800 so naši predniki v cerkev hodili mimo grobov svojih prednikov, ki so tukaj spodaj pokopani in si klicali v spomin, memento mori, spomni se rajnih. Zadnji dve stoletji po preselitvi pokopališča k Sv. Ani leta 1800 pa so to livado, ki je postala prostor počitka rajnih, nasuli z zemljo in peskom, jo izravnali in uredili v funkcionalni prostor zbirališča ob cerkvi. V zadnjih 110 letih so ta prostor še utrdili in pokrili s kamnom skrilavcem.«

Nadžupnik Jože Vogrin je orisal zgodovina prostora pred cerkvijo in njeno novo zasnovo. FOTO: Jože Potrpin

Po besedah nadžupnika je vsa lepa zgodovinskost tega očarljivega svetega kraja še posebej v generalni prenovi starega trga v prejšnjem desetletju malo izgubila čar s premočjo gole funkcionalnosti nad vizijo prostora in še bolj povečala kontrast tega arhitektonsko degradiranega prostora, ki je naravnost kričal po spremembi.«

S pogledom proti notranjosti

Njihovo zgodbo in ideje je poslušal njihov tedanji sosed, arhitekt Bojan Leva. »Oblikoval je zelo prečiščen prostor, ki je dvignil raven ambienta in ga naredil za predprostor svetišča. Z elipsasto ploščadjo, ki je dvignjena nad ostalim delom trga, vse priteguje v center, o je v notranjost svetišča, ki je absolutno in dominantni nadprostor tega kraja.«

Nova ureditev trga povezuje in usmerja proti cerkvi. FOTO: Jože Potrpin

»Z manjšimi korekcijami, spomeniškovarstvene stroke, naročnikov in financerjev je projekt dobil zeleno luč,« je nadaljeval nadžupnik. »16. septembra lani so zabrneli gradbeni stroj in skupinica gradbincev se je smelo lotila dela. Vse odstraniti, počistiti, urediti odtoke, kanale, jaške, se pod budnim očesom arheologov odstraniti vsako lopato starega nasutja. Potem nasuti nosilni tampon, ga otrditi, namestiti kanalete in armaturo, potegniti nove elektrovode. Sledilo je betoniranje, glajenje in štokanje betona, betoniranje zaslonskega zidu proti parkirišču. Nato je bilo na vrsti razširjeno stopnišče proti trgu, namestitev granitnih klopi, polaganje granitnih koc, proti koncu še montaža luči in asfaltiranje dostopne ceste, ter za veliki finale še izdelava prelepe rozete s križem v tlaku na zadnji strani med zakristijo in staro šolo. S poravnavo zelenic smo projekt zaključili.«

Obnovljena ploščad daje priložnost za srečanja, za večjo medsebojno povezovanje. (nadškof Alojzij Cvikl)

Prostor povezovanja

Nadškof Cvikl se je v pridigi zahvalil vsem dobrotnikom in izvajalcem. Še posebej pa je ob tem poudaril: »Obnovljena ploščad daje priložnost za srečanja, za večjo medsebojno povezovanje. Danes čutimo, kako nam manjka priložnosti, da naredimo korak k drugemu, da začutimo bližino drugega, da začutimo tudi njegove radosti in stiske. Naj obnovljena ploščad pred cerkvijo nam pomaga, da bi na tej ploščadi doživljali pristna srečanja, kar bo dalo srčnemu in duhovnemu življenju nov zagon. Prebujeni v srčnosti z več čuta za bližnjega, bomo lahko bolj zadovoljni v osebnem počutju in medosebnih odnosih.«

Nadškof Cvikl je spomnil na visoko obletnico prve omembe župnije sv. Jurija. FOTO: Jože Potrpin

Ponos na korenine

In ob veselju, hvaležnosti in ponosu nad novo pridobitvijo je nadškof spomnil tudi na 880. obletnico prve omembe konjiške župnije. »Obletnice so pomembne, kajti nam omogočajo, da se ozremo nazaj in se bolje zavemo svojih korenin. Na te korenine moramo biti ponosni, kajti iz njih rastemo, se bogatimo in dobivamo navdihe ter ob njih začutimo delovanje Sv. Duha, ki veje med nami. Obletnica je tudi priložnost, da poživimo našo pastoralno poslanstvo, da bo še bolj v službi ljudi, rasti in utrjevanju njihove vere. Čeprav obhajamo častitljivo obletnico, mora naš pogled vedno biti usmerjen v jutri, zato je potrebno našo vero živeti na način, da budi upanje in vodi k dejavni ljubezni.«

Nadžupnik Vogrin je ob koncu slavja izrekel besede zahvale vsem deležnikom za opravljeno veliko delo. Še posebno zahvalo in priznanje pa dvema zaslužnima faranoma, to je, Štefanu Gorinšku, nadzorniku obsežnega projekta, in Darku Ratajcu, do nedavna konjiškemu županu. Zahvale je bil deležen tudi nadškof Cvikl, ki je prav tega dne praznoval 11-letnico svojega škofovskega posvečenja. Po maši je nadškof na zgornjem dvorišču tradicionalno blagoslovil še konje, temu pa je pod šotorom na župnijskem travniku sledilo skupno praznovanje ob pogostitvi in glasbi Ansambla Banovšek.