Triglavski župnik, skladatelj in glasbenik, planinec in graditelj planinskih postojank Jakob Aljaž je vtisnil močan pečat vasem pod Triglavom, Mojstrani, Dovjemu, Belci in Radovni. 4. maja letos mineva 90 let od njegove smrti.

V Slovenskem planinskem muzeju lahko obiskovalce na ogled zbirke popelje Janez Klinar – Požganc, Aljažev gospodarski pomočnik. Prvo majsko nedeljo se bomo po maši na Dovjem in v Mojstrani spomnili Aljaža skozi Požgančeve oči, kot ga bo predstavil Marsel Gomboc. Sicer pa Aljaževi dnevi na Dovjem, v Mojstrani in Vratih potekajo vsako leto konec avgusta.

Oj, Triglav, moj dom

Aljaž je bil znan, priljubljen in spoštovan po vsej deželi in zunaj nje. Slovenci vedo, kako pomembno vlogo je imel Jakob Aljaž kot planinec. Po njegovi zaslugi je Triglav, na katerem je kupil zemljišče in postavil stolp, ves čas ostal v slovenskih rokah. Ko so na naših gorah odpirali nemške planinske koče, je Slovencem zgradil kočo in kapelico na Kredarici, v Vratih pa je vztrajno gradil, tretjič uspešno postavil Aljažev dom, kakršen stoji še zdaj. Uglasbil je pesem Oj, Triglav, moj dom, ki je postala himna slovenskih planincev. Njegove pesmarice so bile temeljno gradivo slovenskih pevskih zborov v prvi polovici prejšnjega stoletja.

Delal je v skupno dobro in povezoval ljudi

Ob raziskovanju preteklosti in kovanju načrtov za prihodnost domačini znova spoznavamo Aljaževo skoraj štiridesetletno delovanje v naši župniji. Prežet z ustvarjalnostjo, pokončne drže je delal za napredek, izobraževanje in kulturo. Bil je neverjetna osebnost, delal je v skupno dobro in povezoval ljudi. Leta 1908 je peljal več kot trideset domačinov v narodnih nošah na Dunaj, kjer so nastopili v sprevodu pred cesarjem kot »kmečka ohcet pri Zlatorogu«. Domačini so Jakoba Aljaža vsestransko podpirali, še posebno, ko je 1914. leta na Dovjem ustanovil Katoliško izobraževalno društvo, ki se zdaj imenuje KUD Jaka Rabič. Niti 1. svetovna vojna, ki je izbruhnila ob letu ustanovitve, ni društvu vzela zagona. Na Dovjem je v Aljaževem času igralska skupina uprizorila več iger na leto, več kot dvajset pevcev je prepevalo v treh pevskih zborih. Govočev hlev so preuredili v gledališče, kjer je hvaležno občinstvo navdušeno spremljalo nastope. Aljaž se je zaradi pomanjkanja prostora za »skušne« in nastope zavzel za gradnjo kulturnega doma. Pri prosveti mu je bil od leta 1911 v močno oporo kaplan Franc Pečarič, ki je po Aljaževi smrti nadaljeval in uresničil Aljažev načrt za nov prosvetni dom. V letu dni je bil zgrajen, sedem let po Aljaževi smrti pa je bilo v njem ustanovljeno Aljaževo pevsko in dramatsko društvo, ki je delovalo do začetka druge svetovne vojne. Po vojni se je razmahnila dejavnost v KUD Jaka Rabič.

Domačini so Aljažu ob stoti obletnici njegovega prihoda na Dovje v zahvalo in spomin postavili spomenik. Na dovškem pokopališču pa na nagrobniku (Vurnik) beremo besede Silvina Sardenka:

Vsako jutro v zarji novi
naši zažare vrhovi –
čakajo – kdaj prideš spet –
ki si bil jim varuh svet:
naš triglavski kralj Matjaž
župnik z Dovjega – Aljaž.

V Slovenskem planinskem muzeju lahko obiskovalce na ogled zbirke popelje Požganc, Aljažev gospodarski pomočnik. Prvo majsko nedeljo se bomo po maši na Dovjem in v Mojstrani spomnili Aljaža skozi Požgančeve oči, kot ga bo predstavil Marsel Gomboc.

Metka Kern Trček

Preberite tudi:

Jakob Aljaž, župnik na Dovjem
Aljažev stolp praznuje 120 let
Duhovniške skrbi