13. decembra 2020 mineva devetdeset let od smrti prvega slovenskega nobelovca: to je bil Friderik (Fritz) Pregl, slovensko-avstrijski zdravnik in kemik, ki je leta 1923 prejel Nobelovo nagrado za kemijo. Nagrajen je bil za razvoj izjemno natančne metode za kvantitativno organsko mikroanalizo; v sodelovanju s podjetjem Kuhlman je razvil na milijoninko grama natančno tehtnico, ki je omogočila hiter napredek organske kemije v 20. stoletju.

Friderik Pregl se je rodil v Ljubljani v hiši s številko Mesto 181 (pri Križankah, na današnji Gosposki 19). Njegov stari oče, kmečki sin iz Ustij pri Litiji, se je podpisoval še kot Pregelj. Friderikov oče Raimund je bil blagajnik v hranilnici, mati Fredericke, rojena Schlaker, pa je bila Nemka.

Friderik se je najprej šolal na ljubljanski klasični gimnaziji na Vodnikovem trgu, po maturi pa je študiral medicino v Gradcu. Ker si je želel temeljite izobrazbe, se je ob dolžnostih do svojega osnovnega medicinskega področja poglabljal tudi v kemijo, predvsem med študijem na kemijskem inštitutu. Po opravljenem doktoratu se je študijsko izpolnjeval na Karlovi univerzi v Pragi, nato pa še v Nemčiji.

Utemeljitelj moderne fizikalne kemije

Pregl velja za utemeljitelja moderne fizikalne kemije. Večino življenja je deloval v Leipzigu, kjer je leta 1930 tudi umrl.

Pri znanstveno-raziskovalnem delu ga je motila prevelika poraba raziskovane snovi, iz česar logično sledi, da je svoje nadaljnje znanstveno delo usmeril v zmanjševanje količine snovi, namenjene analizi. Razvil je osnove za kvantitativno organsko mikroanalizo, pogoj za to pa je bila tehtnica, ki bi pri teži 20 g zaznala odklon do milijoninke grama natančno.

Preglovo delo je pripomoglo k številnim novim odkritjem

S pomočjo podjetja Kuhlmann iz nemškega Hamburga, ki je v tistem času izdelovalo tehtnice z največjo natančnostjo, je Pregl svojo predstavo o tehtnici uresničil in želeno natančnost izboljšal na milijoninko grama. S sodelavci je s pomočjo novih tehničnih postopkov dosegel zmanjšanje količine preizkusne tvarine in s tem občutno skrajšal tudi delovni čas.

Znanstveni uspehi in odmevne objave so Preglu prinesli velik sloves. Za svoje delo je prejel številne nagrade in častne nazive, najvišje priznanje njegovemu znanstvenoraziskovalnemu delu pa je gotovo Nobelova nagrada za kemijo leta 1923. Njegova izpopolnjena metodologija dela je v naslednjih letih pripomogla k številnim novim odkritjem.

(Vir: Wikipedia)


Hiša v današnji Gosposki ulici v Ljubljani, kjer se je rodil Pregl. Na pročelju je njegov doprsni kip.
FOTO: Wikipedia